GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA

Prehod za divje živali


SKUPAJ ZNAMO NAJBOLJE. SLOVENSKI INŽENIRSKO ARHITEKTURNI DOSEŽKI
Napovedujemo
28. 11. - 2. 3. 2023

Vljudno vabljeni na razstavo, ki bo v galeriji DESSA odprta od ponedeljka, 28. novembra 2022. 
 
Na razstavi Skupaj znamo najbolje. Slovenski inženirsko arhitekturni dosežki je predstavljenih 40 izbranih objektov, nastalih v zadnjih šestdesetih letih v Sloveniji in tujini, pod katere so kot avtorji podpisani slovenski  gradbeni inženirji in arhitekti.
 
Arhitekturna in gradbena stroka sta od samega začetka neločljivo povezani. Vse od osupljivih gradenj v času prvih visokih civilizacij – od egiptovskih piramid, prek sistema qanatov v Perziji do rimskih cest, mostov in akveduktov. Skozi zgodovino je bilo inženirstvo večinoma v rokah tistih, ki so imeli moč, denar in oblast in so si ga lahko privoščili, dosežki, namenjeni javnosti, pa promocija vladajočih. Inženirstvo – v smislu snovanja, načrtovanja in gradnje infrastrukture – je bilo bistveno za razvoj katerekoli civilizacije, in tako je še danes. V 17. stoletju se je razvil znanstven pristop k reševanju inženirskih vprašanj, od 18. stoletja in z razvojem industrijske revolucije pa sta se polji arhitekture in gradbenega inženirstva vedno bolj specializirali v dva ločena poklica, ki delujeta na področju (pre)oblikovanja prostora. Plod njunega ustvarjalnega sodelovanja so strukture – gradnje, ki v prostor občutno posežejo, ga preoblikujejo in nadgradijo, zaznamujejo pa jih (dolgo)trajne in visoke investicije. 
 
V galeriji DESSA tokrat predstavljamo področje ustvarjanja, ki je manj izpostavljeno in manj opazno, pa vendar obsega velik del oblikovanja našega okolja. Govorimo o področju načrtovanja, ki poleg skrbi za primarno bivanje človeka ustvarja pogoje za delovanje različnih tehnoloških procesov, za umeščanje naprav, izboljšanje povezav, komunikacij in transporta ... Tovrstne gradnje se najprej podrejajo tehnološki logiki, trdnosti in vzdržljivosti, ekonomičnosti in racionalnosti, pogosto pa se prilagajajo tudi drugim zahtevam, kot so ekologija, biološki vidiki, fizika, energija in podobno. Arhitekturni prispevek se nanaša predvsem na umestitev v prostor, iskanje razmerij in estetike, omogočanje dodatnih vsebin in večnamenske rabe ter na oblikovno humanost v odnosu do narave in človeka.
 
Izgradnja nekdanje skupne države Jugoslavije po 2. svetovni vojni, načrtovanje raznolike infrastrukture in njeno umeščanje v prostor je bil proces, pri katerem je bilo tvorno sodelovanje obeh strok ključno, tako za ustvarjanje kakovostnih prostorskih in naprednih konstrukcijskih rešitev kot za ohranjanje podobe slovenske naravne in kulturne krajine. Z dosežki v gradbeništvu in arhitekturi se je, za razliko od današnje, istovetila takratna vodilna politika, ki je v projektih videla priložnost izkazovanja splošnega napredka države in družbe in s tem njene moči in referenc na domači in mednarodni sceni. Če sta sodelovanje in dopolnjevanje kompetenc projektantov različnih strok znotraj velikih projektantskih podjetij kot običajen način delovanja v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih preteklega stoletja omogočala stabilno in ustvarjalno delo, sta obdobje po osamosvojitvi Slovenije ter razpad teh podjetij prinesla projektantom nestabilne razmere za delo, predvsem pa slabšo komunikacijo med strokami, kar se je zelo hitro odrazilo tudi pri posegih v prostor.
 
V Sloveniji imamo tradicijo in kontinuiteto izjemnega arhitekturnega in inženirskega znanja, kar dokazuje širok spekter vrhunskih inženirsko-arhitekturnih stvaritev – od mostov, viaduktov, predorov, stolpov, železniških struktur, protipoplavnih in protiplazovnih elementov, športnih naprav ..., ki so jih slovenski gradbeni inženirji in arhitekti načrtovali doma in v tujini. Poleg konstrukcijske inovativnosti in drznosti ob hkratni premišljeni umeščenosti v prostor jih odlikujejo funkcionalnost, skladnost s prostorskim in kulturnim kontekstom, racionalnost porabe materialov, ekonomsko-konstrukcijska učinkovitost in estetski vidik, ki zaobjema vse zgoraj našteto. Dejstvo je, da vrhunske stvaritve zahtevajo aktivno in konstruktivno sodelovanje različnih strok.
 
Umeščanje velikih, infrastrukturnih objektov v krajino presega védenje posameznika ali posamezne stroke, njihov vpliv na prostor, okolje in ljudi je izredno velik in kompleksen. Pri načrtovanju in izvedbi objekta imajo načrtovalci priložnost in dolžnost zasnovati ga kot trajno vrednost, z minimalnimi vplivi na naravno okolje čim in v duhu ohranjanja razvojnih potencialov lokacije, kraja, regije in prebivalcev.
 
Tako je bil pri oblikovanju razstave eden ključnih kriterijev izbora umestitev v prostor: razumevanje, spoštovanje in podrejajnje značilnostim krajine ter upoštevanje in ohranjanje naravnih procesov na območju gradnje. Ob tem pa mora biti objekt funkcionalen, konstrukcijsko logičen, estetski in racionalen v porabi materiala in financ.
 
Raznolik nabor tematskih sklopov nakazuje, da grajeni prostor na različnih nivojih opredeljuje in vpliva na življenje in delovanje posameznika in celotne družbe. Zato je ustvarjalno sodelovanje med strokami, ki ga navdihuje želja po delovanju v dobro družbe, spoštovanje različnih pogledov in razumevanje širših zornih kotov, pomembno, da lahko znotraj zelo omejenih prostorskih danosti, birokratskih in finančnih omejitev ter zakonskih okvirov skupaj ustvarjamo prostorsko, konstrukcijsko in oblikovno kakovostne in inovativne rešitve. Zagotovo znamo to najbolje skupaj.
 
 
Kolofon
 
Organizacija
Galerija DESSA
v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev, Inženirska zbornica Slovenije (MSG IZS)
 
www.dessa.si, www.izs.si
 
Kuratorice
Kristina Dešman
Maja Ivanič
Špela Kuhar
Špela Nardoni Kovač
Vesna Perovnik
Damjana Zaviršek Hudnik
 
Svetovalci
dr. Matej Blenkuš
Damjan Bradač
Peter Gabrijelčič
Jelka Hudoklin
Andrej Pogačnik
Črtomir Remec
Suzana Simič
 
Uvodna besedila
Gorazd Humar
Gojko Zupan
 
Lektura
Tanja Jeras
 
Oblikovanje
Nena Gabrovec
 
Tisk plakatov
Prima IP
 
Tisk vabila in zgibanke
Matformat
 
Razstavo sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Ministrstvo za okolje in prostor RS.
 
november 2022
 
 
Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali gradivo za razstavo.

SKUPAJ ZNAMO NAJBOLJE. SLOVENSKI INŽENIRSKO ARHITEKTURNI DOSEŽKI
Napovedujemo
28. 11. - 2. 3. 2023
Program sofinancirajo
Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.
e_vabilo
Mednarodna arhitekturna konferenca
PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE 2022
PIRANESI 2022
Gostovanje razstave v galeriji Herman Pečarič v Piranu
PIRANESI 30: 30 LET REVIJE PIRANESI V PIRANU

GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA



Program sofinancirajo
e_vabilo

Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.