Functional, Adjustable, Modular, Standardised, Prefabricated

Architecture of Aleksandar Stjepanović
Stavba za gledališče, radio in televizijo, Fakulteta dramskih umetnosti v kampusu Univerze umetnosti, Novi Beograd, 1964-68, Aleksandar Stjepanović, Božidar Janković, Mihailo Naslas, foto Relja Ivanić 
Stavba za gledališče, radio in televizijo, Fakulteta dramskih umetnosti v kampusu Univerze umetnosti, Novi Beograd, 1964-68, Aleksandar Stjepanović, Božidar Janković, Mihailo Naslas, foto Relja Ivanić 
Stavba za gledališče, radio in televizijo, Fakulteta dramskih umetnosti v kampusu Univerze umetnosti, Novi Beograd, 1964-68, Aleksandar Stjepanović, Božidar Janković, Mihailo Naslas, foto Relja Ivanić 
Stanovanjska bloka 22 in 23 v Centralni coni Novega Beograda, 1969-78, Aleksandar Stjepanović, Božidar Janković, Branislav Karadžić, foto Relja Ivanić 
Stanovanjska bloka 22 in 23 v Centralni coni Novega Beograda, 1969-78, Aleksandar Stjepanović, Božidar Janković, Branislav Karadžić, foto Relja Ivanić 
Stanovanjska bloka 22 in 23 v Centralni coni Novega Beograda, 1969-78, Aleksandar Stjepanović, Božidar Janković, Branislav Karadžić, foto Relja Ivanić 
Aleksandar Stjepanović: nagovor slovenskim arhitektom ob odprtju razstave v DESSI, 21. 9. 2020 

We kindly invite you to the opening of the exhibition FUNCTIONAL, ADJUSTABLE, MODULAR, STANDARDISED, PREFABRICATED, which will take place on Monday, 21st of September 2020, at 8 pm in DESSA gallery.

 

Arhitekt Aleksandar Stjepanović (1931), upokojeni profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Beogradu, je eden najpomembnejših arhitektov druge polovice 20. stoletja v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji. Kot član skupine avtorjev je zasnoval nekaj najbolj znanih del lokalne arhitekture, npr. Blok 22 v Novem Beogradu in večkrat nagrajeni Blok 23, stanovanjsko naselje Banjica, Fakulteto dramskih umetnosti v Novem Beogradu in Filozofsko fakulteto v Novem Sadu ter več manjših stanovanjskih in komercialnih objektov in enot. Sodeloval je na številnih natečajih in zgradil mnoge objekte v Jugoslaviji / Srbiji, Rusiji in Grčiji. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju je predaval o arhitekturnem oblikovanju, na Fakulteti za arhitekturo pa je vodil studio Sinteze. Še vedno sodeluje s študenti in raziskovalci s celega sveta, ki jih sprejema v svojem zasebnem studiu; dejaven je na arhitekturni sceni Beograda in Srbije: je član strokovnih združenj, kot so Društvo arhitektov Beograda, Zveza arhitektov Srbije in Arhitekturna akademija Srbije, sodeluje na številnih predavanjih, razpravah in razstavah.


Pomembnejše arhitekturne realizacije beograjskega arhitekta Aleksandra Stjepanovića so bile leta 2019 predstavljene na razstavi v Kulturnem centru Beograda v času festivala Beograjski mednarodni teden arhitekture/Beogradska internacionalna nedelja arhitekture – BINA 2019. Njegova arhitektura, zgrajena med 70. in 80. leti prejšnjega stoletja, je še danes nadvse aktualna, tako v diagnosticiranju družbene problematike kot v funkciji in oblikovanju. Odlikujejo jo funkcionalnost, prilagodljivost, modularnost, tipiziranost in montažnost, ki jih je arhitekt nadgrajeval s prefinjeno oblikovanimi ambienti – s svetlobo, strukturo, detajli ter izjemnimi kompozicijami materialov, tekstur in barv.
 
 
Infrastruktura družbe:
Stanovanje in spremljevalne funkcije, ustanove za varstvo otrok, izobraževanje in visoko šolstvo
 
Odločitev organizatorjev BINE, da vsako leto pomemben del programa posvetijo enemu od priznanih arhitektov, je po Nikoli Dobroviću in Ivanu Antiću, v fokus festivala leta 2019 postavila arhitekturo profesorja Aleksandra Stjepanovića, ki je svoja najpomembnejša dela uresničil v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. Obdobje takoj po drugi svetovni vojni je bilo v Jugoslaviji, pa tudi v celotni Evropi, zaznamovano z velikim preseljevanem ljudi v mesta in s tem z izrazitim pomanjkanjem stanovanjskih kapacitet. V prvih povojnih letih se je sprva zatekalo k najenostavnejšim rešitvam iz predvojnega obdobja, a se je kmalu začelo s povzemanjem tujih izkušenj, s šolanjem arhitekturnega kadra v tujini, pa tudi z doma organiziranimi multidisciplinarnimi raziskovanji na področju tehnologije gradnje in stanovanjske kulture. Vse to je združilo gradbeništvo in kulturo bivanja ter vodilo v hitro evolucijo kakovosti in kompleksnosti načrtovalske metodologije. Trdimo lahko, da je takratna arhitektura, predvsem pa tista, na področju katere je največ dosegel prof. Stjepanović, to je stanovanjska arhitektura s pripadajočimi funkcijami, v veliki meri temeljila na sprejetih oblikovalskih standardih, ki niso prinašali le kvantitete stanovanj, ampak predvsem kvalitateto bivanja. Predpisovali so minimalne zahteve v organizaciji in opremi, s čimer so odpravili prej običajne rešitve, kot so prehodne spalnice in slabo organizirane kuhinje.[1] In prav na mestu srečanja skrbno opredeljenih oblikovalskih standardov, nastalih kot plod namenskih raziskav, in kreativne prostorske rešitve lahko govorimo o pozitivni in aktivni, predvsem pa profesionalno odgovorni vlogi arhitekta.
 
Uvodni del razstave predstavlja pregled osebne in profesionalne biografije prof. Stjepanovića s seznamom projektov, natečajev, izvedenih in nagrajenih objektov. Posebna pozornost je posvečena stanovanjskemu kompleksu s spremljevalnimi vsebinami (center mestne skupnosti, otroški vrtci in šola), v blokih 22 in 23 ter objektom visokošolskih ustanov – Fakulteti dramskih umetnosti v Novem Beogradu in Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Neke vrste zaključek razstave predstavlja kratek film, posnet posebej ob razstavi, posvečen delu prof. Stjepanovića. V filmu arhitekt, sprehajajoč se skozi ambiente svoje arhitekture, predstavlja čas njihovega nastanka in svoj načrtovalski credo.
 
Razstava na eni strani prikazuje kakovostne prostorske rešitve in jih vzporeja s sodobno produkcijo, na drugi pa prikazuje fizično stanje objektov: likovnost, materializacijo, detajle in tudi njihovo trenutno stanje po več kot štiridesetih letih od izgradnje. Avtorji razstave poudarjajo nesporne kvalitete teh arhitekturnih objektov in celot, ob tem pa odpirajo vprašanje o njihovi spomeniški zaščiti in razglasitvi za kulturno dediščino.
 
Jelica Jovanović

 
 
Authors of exhibition
Jelica Jovanović (concept and text), Relja Ivanić (photographs), Marko Kažić (documentary), Marina Dokmanović (graphic design)
 
BINA 2019
Danica Jovović Prodanović, Jelena Ivanović Vojvodić, Ružica Sarić (www.bina.rs)
 
Producer and organiser of exhibition in Ljubljana
DESSA gallery
 
Co-organiser
Ministry of culture and information of the Republic of Srbija, Belgrade cultural center, Association of Belgrade architects, BINA
 
Sponsor
Ministry of culture of the Republic of Slovenia