GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA

 

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE




SONČNA STRAN MODERNIZMA
Turistična arhitektura na Hrvaškem 1962 – 1972
8. 10. 2020

MAGAŠ, MURTIĆ, ROŽIĆ, DŽAMONJA, JAGODA BUIĆ, ŽNIDAREC, DE LUCA, KUŠAN ...

 

 

V četrtek, 8. oktobra 2020, bo ob 19. uri odprtje razstave SONČNA STRAN MODERNIZMA: Turistična arhitektura na Hrvaškem 1962 – 1972 v Oris hiši arhitekture (Kralja Držislava 3) v Zagrebu.  

 

V šestdesetih in v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila jadranska obala na Hrvaškem in v Jugoslaviji deležna temeljite preobrazbe, ki jo je bistveno vodila ekonomija in družbena dinamika množičnega turizma.

 

Pravkar komodificirana in visoko standardizirana tipologija hotela nepričakovano postaja eden glavnih poligonov arhitekturnih raziskav. V samo desetih letih je prišlo do hitrega razvoja koncepta in estetike, od visokega modernizma do brutalizma, od regionalizma do strukturalizma. Vse te raziskave si prizadevajo vzpostaviti ravnovesje med različnimi nasprotji pri načrtovanju za največja števila: med individualnim in kolektivnim, lokalnim in mednarodnim, naravo in umetnostjo, popularno in visoko kulturo, instrumentalnimi cilji in humanističnimi vrednotami. Pomembni sodelavci arhitektov so urbanisti, ki razvijajo obsežno načrtovalsko dejavnost in metodologijo integriranega načrtovanja v različnih merilih. Hoteli razstavljajo impresivne zbirke umetniških in oblikovalskih del, saj je notranje oblikovanje prav tako pomembno področje raziskav, pri katerem se preizkušajo izhodiščne sinteze plastičnih umetnosti.

 

Zaradi delovanja v občutljivih okoljih, zaznamovanih z bogato urbano in arhitekturno tradicijo, uporabijo številni arhitekti turistično arhitekturo za izgradnjo novega urbano – kulturnega sloja, v katerem poskušajo definirati dejavnike hrvaške arhitekture. Ta arhitektura se odziva na mednarodne trende, odgovarja pa tudi na lokalne, kulturne, topografske in podnebne razmere ter s tem razvija pristnost. Turizem tako sproži izgradnjo sončne strani Hrvaške in nekdanje Jugoslavije, hoteli s spremljajočo infrastrukturo pa postanejo optimistična okolja, v katerih se lekcije sredozemske kulture prenesejo v posebne oblike začasnega bivanja in družabnega preživljanja prostega časa.

 

Projekti, predstavljeni na razstavi, prikazujejo homogenost in visoko raven lokalne arhitekturne kulture, a hkrati tudi raznolikost posameznih pristopov in poetike.

 

Več o razstavi najdete tu.

 

 

Pomemben del razstave je vrsta realizacij turističnih projektov, del katerih je vključen v izbor razstave Betonska utopija v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA).

V sklopu razstave bodo predstavljeni tudi projekti arhitektov Anteja Rožića, Julija DeLuce, Matije Salaja, Borisa Magaša, Branka Žnidarca, Petra Kušana, skupaj z izvirnimi deli umetnikov Eda Murtića, Jagode Buić in Dušana Džamonje.

 

 

Projekti, predstavljeni na razstavi: Hotel Maestral (Julije DeLuca, Ante Rožić, Matija Salaj, interier: Bernardo Bernardi, 1962 – 1965), Brela; Hotel Berulia (Ante Rožić, interier: Bernardo Bernardi, 1968 – 1970), Brela; Vila Berulia (Ante Rožić, 1967 – 1970), Brela; Turistični center Brela (Ante Rožić, interier: Bernardo Bernardi, 1967 – 1969); Hotel Solaris (Boris Magaš, 1967 – 1968), Zablaće poleg Šibenika; Hotelski kompleks Haludovo (Boris Magaš, 1969 – 1972), Malinska; Hotel Adriatic II (Branko Žnidarec, 1971), Opatija; Hotel Plat (Petar Kušan, 1969 – 1971), Mlini; Hotel Soline (Julije de Luca, J. Dumačić, 1973 – 1982), Brela

 

 

Kustosi razstave: Maroje Mrduljaš in Mira Stanić

 

Sodelavci:

Irena Bakić, Sonja Halapir (aksonometrijski prikazi)

Tin Jakopec, Nikola Brlek (makete)

Miho Károlyi (digitalizacija in obdelava fotografij)

Srđan Kovačević (snemanje in montaža video-intervjuja z Borisom Magašem)

Senad Zemunović (snemanje in montaža video-intervjuja z Antejem Rožićem)

Libertas Means Freedom, Jadran film

 

Fotografije: Aleksandar Károlyi, CCN Images, Zagreb

 

Pokrovitelj: Ministrstvo kulture in medija Republike Hrvaške, Urbanistični inštitut Hrvaške

Partner razstave: Galerija DESSA, Ljubljana; Fakulteta za arhitekturo Univerze v Zagrebu

 

 

Razstava je bila realizirana v sodelovanju: Hrvaški državni arhiv Zagreb; Hrvaški muzej arhitekture HAZU; Muzej za umetnost in obrt, Zagreb; Fundacija Jagoda Buić; CCN Images, Zagreb; Atelier Džamonja; Jadran film; Arhiv Karolyi, Zagreb; družina Kušan; Arhiv Olge Magaš; družina Murtić; Arhiv Ante Rožić; Branislav Žnidarec.

 

 

Razstava je nastala v okviru delovanja umetnostno-raziskovalnega projekta Turistična arhitektura, ki ga na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Zagrebu vodi Goran Rako.

 

Odprtje razstave bo potekalo v skladu s Priporočili za preprečevanje bolezni COVID-19 na javnih prireditvah in shodih, ki jih je izdal Hrvaški inštitut za javno zdravje.

 

Razstavo si lahko ogledate do 31. oktobra 2020.

 

DELOVNI ČAS ORIS HIŠE ARHITEKTURE

Razstavni prostor:       9h – 19h (pon - pet)

                                  10h – 13h (sob)

SONČNA STRAN MODERNIZMA
Turistična arhitektura na Hrvaškem 1962 – 1972
8. 10. 2020

Program sofinancirajo
Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.
e_vabilo
V OSPREDJE 7: SLOVENSKE ARHITEKTKE, GRADBENICE IN OBLIKOVALKE
Lesene intervencije ob Trojiškem jezeru
(PO)VEZANI Z VODO
Mednarodna arhitekturna razstava
PIRANESI 2023 GOSTUJE V TUJINI

GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA

 

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE



Program sofinancirajo
e_vabilo

Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.

Galerija DESSA podpira iniciativo KAJŽA.