Sončna stran modernizma 1

Vljudno vabimo na odprtje razstave, ki bo v soboto, 17. 11. 2018, ob 18:30 uri v Galeriji Herman Pečarič.

Sončna stran modernizma 1: turistična arhitektura na Hrvaškem in v Sloveniji 1962–72/

Sunčana strana modernizma 1: turistička arhitektura u Hrvatskoj i Sloveniji 1962–72/

Sunny Side of Modernism 1: Turistic Architecture in Croatia and Slovenia 1962–72

V 60ih letih prejšnjega stoletja, na vrhuncu modernizacije in urbanizacije tedanje Jugoslavije, je šla vzhodna jadranska obala skozi temeljito preobrazbo, na katero sta bistveno vplivali ekonomija in socialna dinamika masovnega turizma. Ob vrhunski lokalni arhitekturni kulturi je nepričakovano postala pravkar komodificirana in visoko normirana tipologija hotelov eden glavnih poligonov arhitekturnega raziskovanja. V desetih letih se je odvila hitra evolucija konceptov in estetik, od visokega modernizma do brutalizma, od regionalizma do strukturalizma. Vsem raziskavam je bilo skupno prizadevanje, da se pri „projektiranju za največje število“ vzpostavi ravnotežje med navidez nasprotujočimi zahtevami: med lokalnim in internacionalnim, med individualnim in kolektivnim, med naravo in umetnim pejsažem, med „popularno“ in „visoko“ kulturo, med instrumentalnimi ekonomskimi cilji in humanistično vrednostjo. Urbanisti so postali pomembni partnerji arhitektov, kar je privedlo do koordinacije planskih aktivnosti velikega merila in posameznih objektov. Odličen primer koordinacije so prav dela Eda Mihevca v Slovenskem primorju. V Mihevcu v isti osebi najdemo planerja in arhitekta.

Delujoč v občutljivih ambientih, zaznamovanih z bogato urbano tradicijo, vrsta arhitektov izkoristi prav turistično arhitekturo za izgradnjo novega urbano-kulturnega sloja, v katerem poskuša opredeliti smernice „naše arhitekture“, ki je moderna, a odgovarja na lokalne danosti in si prizadeva kultivirati lastno avtentičnost. Tako turizem sproži izgradnjo „sončne strani“ Hrvaške, Slovenije, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine, hoteli in spremljevalna infrastruktura pa postanejo optimistični ambienti, v katerih so lekcije mediteranske kulture kritično prenesene v specifične oblike začasnega habitata. Enako pomembno je, da so lokalne skupnosti hitro posvojile javne prostore hotelov, promenade, plaže, in športne terene ter dodatne programe, kot so na primer Avditorij in letno gledališče v Portorožu, in jih uporabljale za lastne vsakodnevne potrebe. Tako je v manjših mestih na oddaljenih točkah Mediterana nastala nova kultura prostora. Lokalne skupnosti in turisti so bili prav v hotelih izpostavljeni napredni in moderni arhitekturi, dizajnu in umetniškim intervencijam, kar je obenem pripeljalo do razveljavitve razmerja med kulturnim „središčem“ in „periferijo“.

Današnje stanje teh zgradb je različno. Hotel Maestral, najverjetneje eden najlepših hotelov na Jadranu, je še vedno v prvotnem stanju in preventivno zaščiten kot kulturna dediščina. Nekateri danes še delujoči hoteli so bolje, nekateri slabše preurejeni. Hotelski kompleks Haludovo je veličastna ruševina, ki privlači mednarodno pozornost. Na žalost pa je bil leta 2017 porušen hotel Plat. Razstava želi predstaviti vrednosti naše nedavne preteklosti, v upanju, da bomo paradigmatske projekte ali vsaj njihove posamezne fragmente ohranili za bodoče generacije.

Projekti na razstavi:

. Hotel Maestral (Julije De Luca, Ante Rožić, Matija Salaj, interijer Bernardo Bernardi, 1962– 1965), Brela;

. Hotel Berulia (Ante Rožić, interijer Bernardo Bernardi, 1968–1970), Brela;

. Vila Berulia (Ante Rožić, 1967–1970), Brela;

. Turistički centar Brela (Ante Rožić, interijer Bernardo Bernardi, 1967–1969);

. Hotelski kompleks Solaris (Boris Magaš, 1967–1968.), Zablaće pored Šibenika;

. Hotelski kompleks Haludovo, (Boris Magaš, 1969–72), Malinska;

. Hotel Adriatic II (Branko Žnidarac, 1971), Opatija;

. Hotel Plat, (Petar Kušan, 1969–71), Mlina

. Avditorij in letno gledališče (Edo Mihevc, 1970–72), Portorož

Kustosi: Maroje Mrduljaš (Arhitektonski fakultet v Zagrebu), Mira Stanić

Sodelavci raziskovalci slovenskega dela: Maja Ivanič, Špela Kuhar

Sodelavci: Irena Bakić, Sonja Halapir (aksonometrijski prikazi);

Tin Jakopec, Nikola Brlek (makete);

Miho Károlyi (digitalizacija i obrada fotografija)

Fotografije: Aleksandar Károlyi (črno-bele), CCN Images – Arhiva Turistkomerc Zagreb (barvne), Ante Roca (Hotel Plat), Arhiva Magaš (del fotografij za Hotelski kompleks Solaris in Haludovo), Pokrajinski arhiv Koper (Avditorij Portorož), Arhiv Avditorij Portorož

Nositelj razstave in ustvarjalec umetniško-raziskovalnega projekta: Arhitektonski fakultet Sveučilišta v Zagrebu, voditelj umetniško-raziskovalnega projekta: Goran Rako

Partner in soorganizator razstave: Galerija DESSA, Ljubljana, zanjo Maja Ivanič