Slovenska alpska arhitektura 2008-2018

Pozor – lomljivo!

Arhitektura, ki v prostoru obstoji skozi desetletja, aktivno vpliva na kulturno identiteto krajine. Ne oblikuje zgolj prostora, ampak predvsem miselnost in zavest ljudi. Slovenska alpska krajina je eno tistih krhkih okolij, ki so zaradi dragocene neokrnjene narave, ekstremnih vremenskih in topografskih pogojev, stavbne dediščine in jasno izoblikovane tradicije posebej občutljiva na različne intervencije, posebej arhitekturne. Zato morajo biti posegi v gorske ambiente dolgoročno premišljeni, v svoji obliki in materialnosti podrejeni izjemni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitaivno omejeni.

Zavedajoč se krhkosti alpskega konteksta so dežele, ki jih ozemeljsko združuje alpski prostor, v 90-ih letih pristopile h konvenciji o varstvu Alp – k mednarodni pogodbi, katere osrednji namen je zagotoviti celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta ter hkrati zaščititi gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev, vključno z ohranjanjem regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, značilnih naselbinskih zasnov ter ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo značilne stavbne dediščine. Območje alpske konvencije zavzema 33,4% slovenskega ozemlja, vključuje 62 občin, predstavlja življenjski prostor za 365.000 prebivalcev, pomemben pa je tudi širše, saj ljudje v njem iščejo priložnost za zaposlitev, predvsem pa oddih, sprostitev in rekreacijo.

Na razstavi Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 predstavljamo trideset presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v zadnjih desetih letih v alpski regiji, kot jo določa Alpska konvencija. Širši izbor smo pripravile kustosinje Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač. Dvaindvajset projektov, ki predstavljajo jagodni izbor, pa je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader.

Ob zbiranju gradiva smo ugotovili, da se v slovenski alpski regiji ogromno dogaja – ne le na področju gradbeništva, predvsem na področju razvoja turizma, ki zelo vpliva na gradbene aktivnosti, s tem pa tudi na videz krajine ter na njeno naravno in kulturno identiteto. Meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, je zelo nizka.

Projekti so na razstavi in v reviji ab razporenjeni glede na program – odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše –, vrstni red njihove predstavitve pa narekujejo letnice njihove izvedbe. Izbrane projekte odlikuje razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabariti, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, sodobne in kakovostne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, interpretacija tradicionalne stavbne dediščine s sodobnimi sredstvi, nenazadnje pa tudi ohranjanje lokalne tradicije ter znanja in dognanj naših prednikov.

Številčno prevladuje individualna bivalna ter turistična arhitektura. Sicer anonimno arhitekturo poleg zgoraj navedenih odlik zaznamuje velika kakovost bivanja in premišljeni detajli vse do notranje opreme. Bivaki so pomembni mejniki sodobne slovenske arhitekture in tehnologije. Prvinski element zavetja, ki v vsakem trenutku kljubuje ostrim gorskim razmeram, presega svojo primarno funkcijo in gorniku postreže z impresivnimi pogledi in doživljanjem okoliškega prostora.

Planica s svojo skakalno infrastrukturo ter Bled z veslaškim centrom sta pomembni točki na svetovnem športnem zemljevidu. Arhtektura z zunanjimi ureditvami ne samo presega slovenski okvir, temveč potisne centra v sam svetovni vrh prostorsko kakovostno urejenih športnih središč. Oba projekta združujeta premišljeno arhitekturo ter zunanje in krajinske ureditve, ki ju tenkočutno in spoštljivo prepletata z obstječimi naravnimi in prostorskimi prvinami ter sodobnim izrazom.

Izbrani projekti poslovnega programa in javne infrastrukture s kakovostno notranjo ureditvijo in pojavnostjo v prostoru nadgrajujejo javni prostor naselij in središč, obenem pa odražajo značaj kraja, v katerem se nahajajo.

Pregled sodobne (contemporary) alpske arhitekture v Sloveniji izkazuje pomembno kakovost. Če citiramo Bernarda Baderja, je izbrana slovenska arhitektura impresivna in inovativna. Predstavja zgled s stališča obravnave okolja, uporabe materialov in ima velik vpliv na razvoj arhitekture in programskih strategij celotne alpske regije.

A zavedati se moramo, da na razstavi prikazana podoba slovenske alpske arhitekture ni povsem točna. Razstavljeni presežki oziroma njihova izstopajča kakovost ne poda realne slike na terenu. Z žalostjo še vedno opazujemo propadanje številnih čudovito izdelanih in kakovostno umeščenih tradicionalnih stavb, ki jih nadomeščajo anonimnimne, niti ne tipske arhitekture, večkrat z mavričnimi fasadami. Središča alpskih krajev in vasi še vedno kličejo po načrtovanem urejanju in prostorskem osrediščenju s kakovostno arhitekturo, ki bi jim zagotovila identiteto in težiščno točko. Vsekakor pa bi si več pozornosti zaslužila dotrajana ali sploh neobstoječa infrastruktura.

Prav zato toliko bolj potrebujemo tematske razstave in razprave, skozi katere se vzpostavijo merila in vzori za nadaljnja razmišljanja o slovenskem alpskem prostoru nasploh in s stališča grajenega okolja: razstavo, za katero upamo, da bo po prvem prikazu v Galeriji Dessa potovala po Sloveniji in tujini, ter spremljajočo številko revije Arhitekov bilten, ki katalog razstavljenih projektov dopolni s kritiškimi besedili in zgodovinsko perspektivo.

Arhitektura je ključni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okolje. Obenem je orodje za ohranjanje avtentičnosti prostora, njegove bivalne in turistične privlačnosti ter spodbujevalec gospodarske vrednosti. Želimo si, da bi bili prikazani primeri dobre arhitekture vzor in pozitivna spodbuda bodočim javnim in zasebnim graditeljem. Ohranimo slovensko alpsko krhkost!

Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač

Arhitektura v Alpah

Pričujoča razstava prikazuje pomembne realizirane stavbe v Sloveniji že n-tič. Gradnja v Alpah vključuje klasične turistične objekte in športne objekte za alpski šport, infrastrukturo (vključno z bivaki) ter (počitniške) hiše. Še posebej dragocen, pa tudi pomemben, je pozitivni vpliv kakovostne arhitekture za središča malih vasi. Dobra arhitektura ustvarja sodobno identiteto, tako kot kakovostne poslovne stavbe ustvarjajo delovna mesta v od mesta ddaljenih regijah, s čimer zadržujejo vitalnost v Alpah. Poleg novogradenj moramo opozoriti tudi na revitalizacijo zgodovinskih stavb, pri čemer gre za vnovično naseljevanje in oživljanje tradicije, ki jo lahko začutijo tako lokalno prebivalstvo kot gostje. V kategoriji Odprti prostor najdemo več kot le krajinsko arhitekturo: vitalna infrastruktura bo še desetletja noč in dan v službi prebivalcev, v pokrajino pa je umeščena zadržano in lepo. Pri stavbah v kategorjii Športni objekti je gibanje – smučarski skoki in veslanje – elegantno preoblikovano v arhitekturo in umeščeno v obstoječi teren. Kategorija Bivaki in turistični objekti vključuje večinoma bivake. Gre za stavbe, ki so močne, odporne na vremenske razmere in tehnološko dovršene, večinoma na samotnih lokacijah sredi neokrnjene narave. Kategorija Javne stavbe vključuje središča skupnosti, muzeje, religiozne prostore in poslovne stavbe. Njihove markantne zgradbe oblikujejo identiteto prostora, delujejo kot zbirna točka in ustvarjajo dodano vrednost. V kategoriji Stanovanjske in počitniške hiše so zbrane (počitniške) hiše, ki so pogosto nastale iz obstoječih stavb. Na edinstven način izražajo pomembnost odločitve ostati na istem mestu. Lokalnemu prebivalstvu in gostom dajejo občutek ugodja, ki ga izraža njihovo okolje. Čeprav smo v Alpah, gradbeni materiali niso omejeni na les, dopolnjujejo ga beton, kovina, steklo in kamen. Arhitektura slovenskih Alp je impresivna in inovativna. Razstava predstavlja novo slovensko arhitekturo, ki je zgled vzpostavljanja odnosa do svojega okolja, izbire materialov in učinkov na prihodnji razvoj arhitekture v celotni alpski regiji.

Bernardo Bader

Slovenska alpska arhitektura 2008–2018/

Slovene Alpine Architecture 2008–2018

Razstavljeni projekti

. ODPRTI PROSTOR / OPEN SPACE

01 Kolesarska pot in brv čez Savo pri kampu Danica v Bohinjski Bistrici / Bicycle and Footbridge over River Sava at Danica Camp

Dans arhitekti

Fotografije: Miran Kambič

02 Kopišča, spominski park z obeležjem / Memorial Park at Kopišča

Krog

Fotografije: Miran Kambič

. ŠPORTNI OBJEKTI / SPORTS FACILITIES

03 Veslaški center in ciljna regatna arena z novim sodniškim stolpom / Rowing Centre and Regatta Finish Arena with a new Referee Tower

Sandra Banfi Škrbec, Miha Kajzelj, Iztok Kavčič, Iztok Lemajič

Fotografije: Miran Kambič

04 Tribune ciljne regatne arene / Stands at Rowing Regatta Finish Arena Velika Zaka

Multiplan arhitekti

Fotografije: Miran Kambič, Bor Dobrin

05 Nordijski center Planica: krajinska ureditev / Planica Nordic Centre: Landscape Architecture

Studio AKKA

Fotografije: Miran Kambič, Zaš Brezar

06 Nordijski center Planica: skakalnice, spremljajoči in športni objekti / Planica Nordic Centre: Ski Jumps, Auxiliary and Sports Facilities

Studio Abiro

Fotografije: Miran Kambič

07 Nordijski center Planica: osrednji objekt za smučarske teke in servisni objekti / Planica Nordic Centre: Central Facility for Cross-country Skiing and Service Buildings

Biro STVAR

Fotografije: Miran Kambič

. BIVAKI IN TURISTIČNI OBJEKTI / BIVOUACS AND TOURISM FACILITIES

08 Bivak pod Grintovcem / Bivouac under Grintovec Mountain

Kajzelj arhitektura

Fotografije: Matevž Paternoster

09 Prenova pastirskega stanu/ Renovation of a Shepherds' Cottage

Studio Dom

Fotografije: Andrejka Ščukovt, Maja Evelyn Kristan, Miljko Lesjak

10 Mini for-4 Bled

Tomaž Noč

Fotografije: Janez Marolt

11 Bivak pod Skuto / Alpine Shelter under Skuta Mountain

OFIS arhitekti, Harvard GSD

Fotografije: Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Nikolaj Gregorič, Anže Čokl

12 Zimska soba na Kaninu / Winter Shelter on Kanin Mountain

OFIS arhitekti

Fotografije: Janez Martinčič

13 Prenova planinske koče in ureditev vhodne terase / Mountain Hut Renovation and Entrance Area Layout

Kajzelj arhitektura

Fotografije: Blaž Jamšek

. JAVNE STAVBE / PUBLIC BUILDINGS

14 Slovenski planinski muzej / Slovenian Alpine Museum

Boris Leskovec, Alja Vehovec, Rok Kajtna

Fotografije: Luka Kaše

15 Rinka – Center za trajnostni razvoj Solčavskega / Rinka – Centre for the sustainable development of Solčavsko region

Janko Rožič in AU arhitekti, Andreja Podlipnik, Uroš Lobnik

Fotografije: Damjan Švarc, Uroš Lobnik

16 Upravni center Jesenice / Administrative Centre Jesenice

Studio Kalamar

Fotografije: Miran Kambič

. STANOVANJSKE IN POČITNIŠKE HIŠE / HOUSES: DWELLING AND LEISURE

17 Črna hiša / Black House

GregorcVrhovec

Fotografije: Damjan Švarc

18 Hiša Ruta / House Ruta

Ur.a.d.

Fotografije: Boštjan Kikelj

19 Prenova alpskega skednja / Alpine Barn Renovation

OFIS arhitekti

Fotografije: Tomaž Gregorič

20 Vikend na Jasni / Holiday Home at Jasna

Prima

Fotografije: Matevž Paternoster

21 Hiša v Alpah / House in the Alps

Tomaž Ebenšpanger, Meta Kutin

Fotografije: Janez Marolt

22 Prenova domačije Vrlovčnik / Renovation of Vrlovčnik Homestead

Medprostor

Fotografije: Miran Kambič, Rok Žnidaršič 

RAZŠIRJENI UREDNIŠKI IZBOR / EXTENSIVE EDITORIAL SELECTION

. ODPRTI PROSTOR / OPEN SPACE

23 Kolesarska pot Bohinj / Cycling Path Bohinj

Atelje Ostan Pavlin

Fotografije: Aleksander S. Ostan

24 Trg pod gradom in otroško igrišče Zamorc / Square under the Castle and Playground Zamorc

Ravnikar Potokar arhitekturni biro

Fotografije: Virginia Vrecl

. BIVAKI IN TURISTIČNI OBJEKTI / BIVOUACS AND TOURISM FACILITIES

25 Gozdne vile / Forest Villas

Marjeta Fendre, Peter Ličen

Fotografije: Miran Juršič, Marjeta Fendre, Zaš Brezar

26 Obnova bivaka ob Zasavski koči na Prehodavcih / Renovation of the Bivouac by Zasavje Hut at Prehodavci

Premica

Fotografije: Anže Čokl

. JAVNE STAVBE / PUBLIC BUILDINGS

27 Družinska kapelica Bovec / Family Chapel Bovec

Atelje Ostan Pavlin

Fotografije: Miran Kambič, Aleksander S. Ostan

. STANOVANJSKE IN POČITNIŠKE HIŠE / HOUSES: DWELLING AND LEISURE

28 Hiša R / House R

Bevk Perović arhitekti

Fotografije: Miran Kambič, BPA archiv

29 Hiša P / House P

Kombinat

Fotografije: Janez Marolt, Miha Polak

30 Hiša Poljane / House Poljane

3biro arhitekti

Fotografije: Miran Kambič 

KOLOFON/CREDITS

Selektor razstave: Bernardo Bader

Kustosinje: Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač

Lektoriranje: Marjeta Vozlič

Prevodi v angleščino: Sašo Podobnik

Grafično oblikovanje in AD: Nena Gabrovec

Oblikovanje plakatov: Nena Gabrovec

Printanje plakatov: PRIMA IP

Producent: Galerija Dessa

Soorganizatorji: Galerija Dessa, ab magazin, DAL

Sponzor: Ministrstvo za kulturo RS

Ljubljana, januar 2019