Umetnost spominjaja je izredno zanimiv dokumentarni film avtorice Jelene Radenović o arhitekturno-umetniški izjemnosti jugoslovanskih povojnih spomenikov, ki presegajo časovne in politične nivoje. Izpostavljamo ga tudi zaradi povezanosti z razstavo Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945-1991, ki smo jo v lanskem letu pripravili v Galeriji DEESA.
Film traja 62 minut, premijerno je bil leta 2019 prikazan na festivalu Slobodna zona u Beogradu. Ob tej priliožnosti je prejel posebno nagrado žirije, do danes pa je bil nagrajen že petkrat. Letos je bil reprizno prikazan na Slobodnoj zoni v okviru programa Kompas, po katerem je sledil zanimiv razgovor/panel na temo "Moč in nemoč spomenikov: Kaj je ostalo od Titove zapuščine?" Pablo Ferro Živanović, direktor fotografije, je tudi avtor fotografij.
Film je bil prikazan na mnogih festivalih in prejel več mednarodnih nagrad in priznanj:
. BaNeFF (Balkan New Film Festival), Stockholm, glavna nagrada festivala
. Underhill Fest, Podgorica, nagrada publike
. SEEfest (South East European Film Festival), Los Angeles
. BPFF (Balkan Panorama Film Festival), Izmir
. ProToPost - Komunistični internacionalni filmski festival, Milano, nagrada za najboljšo tematiko
. Kosovo in Metohija mednarodni filmski festival, Gračanica
. Prvi kadar u Istočnom Sarajevu, posebna nagrada žirije
. Euro-In Film festival evropskega in neodvisnega filma, Novi Sad
Film je uvrščen v tekmovalno selekcijo Martovskog festivala (Beograjski festival dokumentarnega in kratkometražnega filma), marec 2021.
Prikazan je bil tudi na Dunaju in na Univerzi v Tokiu v okviru programa Cinema Yugo, po katerem je bil preko Zoom-a organiziran razgovor s študenti.
To je drugi dokumentarni film Jelene Radenović, v katerem se ukvarja s temo obstanka umetnosti skozi različna zgodovinska obdobja v odnosu na različne sociopolitične kontekste. Tema filma so monumentalni spomeniki, postavljeni v obdobju socializma in nedavno ponovno odkriti s strani mednarodne publike. Eden od sogovornikov v filmu je tudi prof. Miodrag Živković, kipar, avtor spomenikov na Tjentištu, Kadinjači, v Kragujevcu ... Jelena je v filmu poskušala prikazati zgodbo o okoliščinah, ki so omogočile pogoje in potrebo po gradnji spomenikov, njihovem prvobitnem pomenu in namenu, o njihovem preoblikovanju v sodobnem kontekstu. Spomeniki danes stojijo kot dokaz, da ima pravo umetniško delo večno vrednost in da kot tako živi neodvisno od prehodnih in minljivih ideologij in političnih sistemov.
Sinopsis
Umetnost sećanja/Umetnost spominjanja je dokumentarni film o monumentalnih spomenikih, zgrajenih v času socializma na tleh nekdanje Jugoslavije. Osnovni namen filma je na primeru spomenikov pokazati, da prava umetnost obstane, najde pot do publike in preživi menjave ideologij in političnih ureditev. Spomeniki so istočasno simboli žrtvovanja in čovekove borbe za svobodo, za boljšo in svetlejšo prihodnost. Prežeti so z vrednotami, kot so patriotizem, solidarnost (bratstvo in enotnost), vera v pravičnost. Cilj teh vrednot je bila inspiracija za izgradnjo nove družbene identitete, zato so se sistematsko promovirale skozi umetniške, kulturne, izobraževalne in druge aktivnosti, ki jih je financirala država. To je bil čas, ko se je verjelo, da sta umetnost in kultura ključni poganjači izgradnje nove družbene identitete in izobraževalno sredstvo za skupnost. O tem, kako so nastali nekateri najvažnejših spomenikov in kako je bilo ustvarjati v tem času, v filmu predstavlja kipar prof. Miodrag Živković, avtor spomenikov na Kadinjači, Tjentišu, u Kragujevcu ... To so abstraktne konstrukcije, rešene ideoloških simbolov (srp, kladivo) in kulta osebnosti, ki je sicer zelo prisoten v spomeniški skulpturi drugih socijalističnih dežel. Njihova oblika in dizajn so moderni, celo futuristični, vizionarski, medtem ko je njihova tehnična izvedba impresivna. Njihov cilj je bil postaviti estetske in etične standarde novorojene povojne družbe. Inspirativni moto tega časa ilustrira namero: "Mi gradimo spomenike, spomeniki gradijo nas!”
Krajši trailer, SRB
Krajši trailer, ENG
Daljši trailer, SRB
Kako zelo aktualni so spomeniki, dokazuje tudi vse večje mednarodno zanimanje zanje - njihovo umetniško impresivnost odkrivajo ljudje z različnih koncev našega planeta. Med zadnjimi Jóhann Jóhannsson v svojem vizionarsko distopičnem avdio-vizualnem eseju Zadnji in prvi ljudje, z glasom Tilde Swinton.
BIOGRAFIJA
Jelena Radenović je rojena leta 1979 v Beogradu. Diplomirala je iz igre na Akademiji lepih umetnosti v Beogradu. Magistrirala in doktorirala je na Fakulteti dramskih umetnosti iz študija filma in medijev. V svojem doktoratu se je ukvarjala s teorijo, nastankom in razvojem igre na filmu, njeno delo z naslovom "Gluma u holivudskom mjuziklu" je leta 2014 objavil Filmski centar Srbije. Več let je delala kot novinarka in urednica oddaje na televiziji Studio B in B92. Že v času študija se je ukvarjala s pedagoškim delom z osnovnošolci in srednješolci in tudi z odraslimi. Trenutno dela v Šoli filma Fokus na Kolarcu, kjer predava igro za film in televizijo. V okviru programa kampanije Gi Group organizira in vodi delavnice, treninge in timsko povezovanje. Leta 2012 je bila pomočnica režiserja pri dokumentarnem filmu "Valter". Dokumentarni film „Kuda dalje“, premierno prikazan leta 2015, je njen režiserski filmski prvenec. Film je podprla fondacija TEMPUS – program Evropske unije, ki pomaga mladim umetnikom. Do zdaj je bil prikazan na festivalu Wales International Doc Fest in v Stokholmu na Balkan New Film Festival, kjer je dobil posebno nagrado festivala, na Dunaju, v Stuttgartu, Bruslju in Novem Sadu. Film je bil prikazan na nacionalni televiziji RTV Srbija, in na kabelskem IPTV kanalu KlasikTV. Jelena dela tudi namenske, kratke filme za UNTF (the UN Trust Fund To End Violine Against Women) o organizacijah, ki se borijo za pravice žensk širom sveta.
FILMOGRAFIJA
. dokumentarni film "Valter" (2012) - pomočnik režiserja
. dokumentarni film "Kuda dalje"/"Turning point" (2015) - avtorica in režiserka
. dokuentarni film "Umetnost sećanja"/"Milestones" (2019) - avtorica in režiserka
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica skupščine in upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, ki podeljuje najpomembnejše nacionalne Plečnikove nagrade
in
članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmiesAwards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI