Arhitektura za po(d)uk

Vabimo vas v Galerijo DESSA na odprtje razstave, ki bo v ponedeljek, 27. januarja 2020, ob 20. uri. Razstava bo na ogled do 5. marca 2020.
 
V okviru razstave bosta organizirana dva vodena ogleda stavb osnovnih šol in vrtcev, na katerih bosta predstavljena tudi vidika arhitekturne in pedagoške stroke. Vodena ogleda sta akreditirana vsak s po dvema (2) točkama - sklop B.
 
Ogled VRTCEV: sreda, 12. 2. 2020, 14.30.–16.30. ure
- Vrtec Pod gradom, enota Prule, arh. Rotija Badjura, 1963
- Vrtec Mladi rod, enora Vetrnica, arh. Stanko Kristl, 1972
- Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo, arh. Maja Ivanič in Anja Planišček, 2018

Vodenje ogleda:
Mojca Gregorski, Zala Gruden, Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik
 
Zbirno mesto za OGLED VRTCEV je pred Vrtcem Prule, Praprotnikova ulica 2.
Za ogled so obvezne prijave do 11.2.2020 na: galerija@dessa.si

Ogled OSNOVNIH ŠOL: sreda, 26. 2. 2020, 14.30.–16.30. ure
- OŠ Toneta Čufarja, arh. Emil Navinšek, 1962
- OŠ Poljane, arh. Oton Gaspari, 1957
- OŠ Mirana Jarca, arh. Janez Lajovic, arh. Majda Dobravec Lajovic, 1965
 
Vodenje ogleda:
Mitja Zorc, Zala Gruden
 
Zbirno mesto za OGLED ŠOL pred OŠ Toneta Čufarja, Čufarjeva 11, Ljubljana.
Za ogled so obvezne prijave do 25.2.2020 na: galerija@dessa.si
 
Prevoz med vrtci in šolami bo organiziran.
 
Izobraževanje otrok ni le domena staršev in učiteljev – prostor oz. okolje, kjer proces izobraževanja poteka, ima vlogo »tretjega učitelja«. Povezano sodeluje z vsemi ostalimi elementi učnega okolja in vpliva na proces učenja, na odnose in kulturo, na učne rezultate ... Ustvarjanje kakovostnega prostora in arhitekture za otroke sodi med najpomembnejše in najodgovornejše naloge/poslanstvo arhitekture. Otroci s svojo odprtostjo, dojemljivostjo in senzibilnostjo v zgodnjih letih vgrajujejo izkušnjo prostorov vrtca in kasneje osnovne šole v svoj spomin in osebnost. S tem se izgrajuje njihov odnos do družbe, prostora in širšega okolja. Prav na tem pa temelji tudi razvoj občutljivosti za kakovost bivalnega okolja in kulturno osveščenost generacij.
 
Razstava Arhitektura za po(d)uk predstavlja povzetke ugotovitev raziskovalnega dela v okviru Ciljno raziskovalnega projekta CRP 2016–2019. Ta je prvi korak k bolj sistematičnemu pregledu namensko grajenih objektov javnih vrtcev in osnovnih šol. Interdisciplinarna obravnava stavb z vidika arhitekture in urbanizma, pedagogike, psihologije, medicine, gradbene tehnologije … vključuje tudi vidik uporabnika. Na podlagi reprezentativnega vzorca obstoječih objektov evidentira temeljne dejavnike kakovosti stavb/prostorov za vzgojo in izobraževanje ter prepoznava glavne vzroke za neprimerne posege v obstoječe stavbe. Rezultati bodo uporabni kot strokovna podlaga za izdelavo smernic za kakovostno zasnovo in prenovo vzgojno-izobraževalnih stavb in prostorov ter pri sprejemanju strateških odločitev ob pripravi izobraževalnih politik.

VRTCI
Družbene in okoljske spremembe ter razvoj novih tehnologij 21. stoletja vplivajo na vsakodnevno življenje kot tudi na razumevanje pomena in vloge vrtca. Kakovosten in spodbuden prostor za otroke je namreč v neposredni povezavi z načinom uporabe stavbe, predvsem z izvajanjem novih pedagoških pristopov, prilagojenih sodobnemu času in tehnologijam. Obenem pa je v neposredni povezavi z razvojem otrok, ki so v tem času izjemno senzibilni na dražljaje iz okolice (do šestega leta se pri otrocih razvije 90% nevroloških povezav v možganih). V Sloveniji v stavbah javnih vrtcev preživi najbolj občutljivi del otroštva skoraj celotna populacija otrok (pri starosti 4. let celo nad  90%, kar je visoko nad poprečjem OECD). Zato je pri snovanju arhitekture zanje, še posebej pomembno uveljavljanje z raziskavo utemeljenih dejavnikov kakovosti s poudarkom na fleksibilnosti, kakovostni umestitvi v prostor in naravni osvetlitvi, akustiki, zdravju, prilagodljivosti in ne nazadnje tudi na kulturno-varstvenem pomenu stavb in okolja.
 
Slovenski vrtci že vpeljujejo sodobne in inovativne  metode vzgoje in učenja otrok, ki izkazujejo potrebo po sodobnejših in uporabniku prilagodljivih zasnovah stavb. Novejše, s pedagoškimi metodami usklajene usmeritve spodbujajo odprtost, združljivost in fleksibilnost igralnic, (so)uporabo »vmesnih prostorov«, zasnovo  mobilnega pohištva, povezovanje notranjega in zunanjega prostora …
 
Pri načrtovanju pa inovativne in uporabnikom prilagojene rešitve pogosto omejujejo določila različnih pravilnikov in predpisov, povezanih z energijsko varčnostjo, požarno varnostjo, prezračevanjem, hlajenjem, vlaženjem …  Pregled stavb javnih vrtcev v Sloveniji izkazuje, da upoštevanje predpisov še ne zagotavlja zasnove kakovostnega prostora, zato je potrebna velika previdnost, da tehnološki vidik ne prevlada nad urbanističnim, prostorsko organizacijskim in estetskim. Normativom in ostrim ekonomskim pogojem navkljub morajo stavbe vrtcev ohranjati osredotočenost na otroke v aktualnih in prihodnjih družbenih razmerah ter iskati ravnovesje med racionalnimi in iracionalnim. Kar je, kot vemo, vodilo kakovostne arhitekture.
 
ŠOLE
21. stoletje postavlja stavbe osnovnih šol pred nove izzive. Uniformen prostor, ki je bil tradicionalno namenjen frontalnemu izvajanju pouka, nadomešča raznovrsten prostor učenja in komunikacije ter novih pedagoških pristopov. Ti so inkluzivni, obravnavajo učence individualno, skladno z njihovimi sposobnostmi in zanimanji so usmerjeni v pridobivanje kompetenc. Ter so vsestransko podprti z informacijsko komunikacijsko tehnologijo.

Prostor mora biti ne le funkcionalen, zdrav ter primerno oblikovan, temveč tudi fleksibilen, prilagodljiv in raznovrsten. Klasična učilnica ni več prevladujoči prostor učenja. Pregled preteklih smernic za snovanje šolskih stavb pri nas ter analiza referenčnih primerov stavb pokažeta, da je nekaj načel, ki so uvedena v najsodobnejše zasnove šolskih stavb v tujini, nekdaj že bilo predvidenih in izvedenih tudi pri nas.

Največ jih izkazujejo stavbe iz obdobja 1958–1967, ki je sledilo reformi po posvetu »Od stare k novi šoli« leta 1954. Žal jih nacionalni izobraževalni sistem ni prevzel kot pilotnih primerov naprednega šolskega prostora, ampak zgolj kot osamljene primere brez širše pomembnosti. In jih tudi ni vključil v aktualna navodila za graditev osnovnih šol. Še več, aktualni, večinoma parcialni posegi v fond šolskih stavb, ki so usmerjeni v izboljšanje dela stavbe (energetske prenove, funkcionalne in tehnične posodobitve ter vzdrževalna dela ipd.), velikokrat vodijo v izgubo celostne kakovosti prostora. S tem pa se izgublja tudi naša kulturna identiteta in razvojni potencial. Da bi kakovostne in času prilagojene šolske stavbe gradili tudi v prihodnje, so potrebne spremembe tako na normativnem področju kot premik v praksi.

KOLOFON
Raziskovalni projekt Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016«
Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse 
Številka projekta: V5-1654
Trajanje projekta: 1. oktober 2016 do 30. september 2019
Vodja projekta: dr. Martina Zbašnik-Senegačnik
 
Izvajalec:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana
 
Sozvajalec:
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper
 
Sofinancerja:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije
 
RAZISKOVALNA SKUPINA UL FA
ZA PODROČJE VRTCEV
 
Mojca Gregorski
Špela Nardoni Kovač
Damjana Zaviršek Hudnik
 
Tehnična sodelavka:
Valentina Bordon
 
Avtorji razstave za vrtce
Mojca Gregorski
Špela Nardoni Kovač
Damjana Zaviršek Hudnik
Špela Kranjec
 
Grafično oblikovanje, plakati
Špela Kranjec
 
RAZISKOVALNA SKUPINA UL FA
ZA PODROČJE OSNOVNIH ŠOL
 
dr. Matej Blenkuš
Mitja Zorc
Klara Zalokar
 
Avtorja razstave za osnovne šole:
Mitja Zorc
Klara Zalokar
 
Tehnični urednik, zasnova gradiva:
Klara Zalokar
 
OSTALI SODELUJOČI

Študentje Fakultete za arhitekturo UL,
v okviru predmeta Arhitekturna delavnica 1, 2, 3:
 
skupina vrtcev:
Danijel Ilijeski, Tajda Jeras, Ana Kobi, Brigita Kočnik, Hajdi Šinkovec, David Vavtar, Lea Vidovič, Rok Zakšek
 
skupina šol:
Maruša Turnšek, Helena Kranjc, Alja Cevc, Paolo Turčić, Amadej Mravlak, Špela Štremfelj, Dora Kavčič, Rok Sraka, Maruša Dolenc, Katja Komatar, Jože Kouter, Vanesa Tomažič, Urška Linda Beuermann, Ana Jerman, Sara Fabijanič, Janja Setnikar, Špela Sušnik, Matevž Dražumerič, Pia Pekolj, Jurij Strehar