Odkrivanje črne škatle: Aleksander Vujović

ODKRIVANJE ČRNE ŠKATLE

Arhitektura preobrazbe uprizoritvenega prostora

Vljudno vabljeni na odprtje razstave, ki bo v ponedeljek, 9. septembra 2019, ob 20. uri v Galeriji DESSA.

O avtorju

Aleksander Vujović, arhitekt in scenograf, na polju gledališča razvija senzibilen prostorski jezik, ki vstopa v paralelizme z drugimi elementi gledališkega življa, bodisi z režijo, igro, lučjo ali zvokom. Izgradnjo prostora po eni strani avtonomizira, da lahko biva zase in ustvarja vzporedne narativne tokove skozi bogate materialnosti, a jo hkrati nabije s kvalitetami, ki dajo prostoru določeno miselno orientacijo, mestoma politično podstat, da se lahko v izgrajenem prostoru odigravajo utopične situacije, kako biti skupaj. Za Aleksandra Vujovića je namreč prostor tudi nosilec kolektivnih akcij in javnega, predvsem pa prostor igranja in preizkušanja. Velik poudarek je na skrbnem zbiranju materialnosti in tekstur, kot denimo v Zborovanju ptic (režija Nina Rajić Kranjac), ki z minimalistično potezo izgradi razkošno vizualno izjavo ali pa se poigrava z (ne)vidnim in po brechtovsko izgrajuje “odprte scenografije” (Fizika žalosti, režija Tjaša Črnigoj). Prostor vselej odpira fantazijskim elementom in drsečim, nikoli povsem fiksnim miselnim gmotam, ki gledalcem in ustvarjalcem zagotavljajo nujnen prostor svobode (Kje sem ostala, režija Nina Šorak; Še ni naslova, režija Tomi Janežič). Aleksander Vujović deluje tako na neodvisni sceni (Stara mestna elektrarna, Gledališče Glej, Plesni teater Ljubljana), kakor v institucionalnem gledališču (Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Anton Podbevšek Teater), sodelovalni vozel je zavezal s prenekaterimi režiserji in režiserkami, ki so, prav tako kot on, zlakoteni po iskanju novih in drugih načinov gledališke ekspresije in afektivnih stanj (Nina Rajić Kranjac, Tjaša Črnigoj, Nina Šorak, Maša Pelko, Tomi Janežič).

Alja Lobnik, gledališka kritičarka in teatrologinja

O razstavi

Sleherni prostor nosi potencial uprizoritve. Arhitektura nam omogoča, da ga opazujemo v različicah in ga skladno s kontekstom, potrebami ter željami predrugačimo. Tako nastane proces, ki je neizogiben del umetniškega ustvarjanja pri uprizarjanju, vse od gledaliških predstav do glasbenih in plesnih performansov ter literarnih večerov.

Vabljeni, k ogledu razstave, ki na primeru scenografskega dela naslavlja različne možnosti posredovanja v izhodišče - "črno škatlo" in k vnovičnim premislekom o načinih poseganja v to raziskovalno platformo.

• 2018 Simona Semenič še ni naslova, r. Tomi Janežič, Slovensko mladinsko gledališče
• 2018 Ivan Cankar Kralj na Betajnovi, r. Maša Pelko, AGRFT
• 2018 William Shakespeare Zimska pravljica, r. Maša Pelko, AGRFT
• 2017 Prebranec, fantazijski
• 2016 Georgi Gospodinov Fizika žalosti, r. Tjaša Črnigoj, Anton Podbevšek Teater
• 2015 Matter, Safari
• 2015 Jean – Claude Carrier Zborovanje ptic, r. Nina Rajić Kranjac, Gledališče Glej, AGRFT
• 2015 Urša Adamič, Nina Šorak Kje sem ostala, r. Nina Šorak, KUD Transformator
• 2014 In kaj naj zdaj z vsemi temi knjigami?, r. Nina Šorak, Gledališče Glej

Postavitev razstave: Aleksander Vujović, Sara Škarica

Grafično oblikovanje: Sara Škarica

Organizacija v galeriji Dessa: Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač