11 x ena prenova kot prva izbira

Vljudno vabljeni na odprtje razstave 11 x ena prenova kot prva izbira, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra 2024, ob 19. uri v Galeriji DESSA.

Renovacija, adaptacija, dozidava, prizidek, prezidava, obnova, rekonstrukcija, prizidava ... – vse to so izrazi, ki se uporabljajo v zvezi s prenovo. To mnoštvo različnih besed z njihovimi specifičnimi pomeni govori o številnosti možnosti, ki jih odpira prenavljanje. Prenova ni nekaj enoznačnega, vsaka je unikatna in zahteva sorazmerno več angažmaja arhitektov in naročnikov. Čeprav se v zadnjem času arhitekti in naročniki vse bolj odločajo za prenove, bi se morali zanje odločati še pogosteje. Spodbujanje prenavljanja bi moralo biti tudi del državne stanovanjske politike, saj gre za vzdržnejši način reševanja stanovanjskega vprašanja z izrabo obstoječega stavbnega fonda. Študija 11 primerov izvedenih projektov izpostavi dobre prakse, ki so že uveljavljene pri prenavljanju enostanovanjskih stavb.
V izbor letošnje DESSA razstave 11 x ena smo uvrstili enajst enostanovanjskih hiš, prenovljenih v letih 2014–2024. Prenovo stavb pokažejo kot privlačen in smiseln način reševanja stanovanjskega problema. Vsak od predstavljenih arhitekturnih primerov vsebuje elemente, ideje ali prostore, ki so avtorjem še posebej pri srcu. Najrelevantnejši pa so odzivi uporabnikov, ki govorijo o tem, kako stare hiše živijo svoje drugo ali tretje življenje.
Naj prenova postane prva izbira!

Izbor

1
L21 – hiša NaGor
Ljubljana, 2023
Multiplan arhitekti

2
Mo(nu)ment
surroundings of Ljubljana, 2023
Alter arhitektura & design

3
Hiša z verando
Dob pri Domžalah, 2023
Studio Center 01

4
Prenova dveh vrstnih hiš stanovanjske zadruge »Progres – Mirje«
Ljubljana, 2022
DANS arhitekti

5
Hiša Glince
Glince, 2022
Arrea arhitektura

6
RE_RE
Gora pri Komendi, 2021
AG biro 55

7
Prenova hiše M21
Ljubljana, 2021
a2o2 arhitekti

8
Hiša M
Črnomelj, 2019
Strip lab ter Jasna Štrukelj Gmür in Gabriel Gmür

9
Hiša T
Ljubljana, 2018
Bevk Perović arhitekti

10
Wabi sabi dom
Ljubljana, 2018
Studio Drevo

11
Prenova prizidka v Rožni dolini
Ljubljana, 2015–danes
Nava arhitekti

Pristopi

a. Odprtine

S prenovo v staro hišo spustimo svetlobo; tehnološki napredek nam omogoča, da povečamo odprtine, notranjost tesneje prepletemo z zunanjostjo in hiše napravimo zračnejše, vendar s spoštljivim pristopom še vedno ohranjamo tradicionalno podobo fasad.

b. Uporabnik

Družbene okoliščine, življenjske rutine in potrebe uporabnikov se neprenehoma spreminjajo, z njimi pa v korak s časom stopajo tudi prenovljene hiše. S povečevanjem in združevanjem prostorov ter drugimi premišljenimi spremembami tlorisa lahko v stari hiši zagotovimo sodobnemu življenju primerno bivalno kakovost.

c. Reciklaža

Prenove v ospredje postavljajo odgovornost – tako do materiala kot do porabljene energije. Številne vgrajene materiale in elemente lahko ob prenovi recikliramo, med procesom pa razmišljamo tudi o tem, kako bodo lahko tisti, ki jih vgrajujemo danes, uporabni v prihodnosti.

d. Denar

Prenova ni finančna jama brez dna. Ob tehtnem uvodnem razmisleku o željah in potrebah ter iskrenem pogovoru z arhitekti in izvajalci lahko že na začetku prenove predvidimo veliko potencialnih stroškov. Dolgoročno je lahko prenova izvrstna naložba.

e. Prilagajanje

Zaradi tehnološkega napredka in sprememb v načinu življenja so številne nekdaj nepogrešljive stavbe danes izgubile svoj prvotni namen. S spretnimi posegi jim spreminjamo vsebino: skednji postajajo stanovanjske hiše, skladišča kulturni centri, tovarne pa muzeji.

f. Drobni posegi

Prenove se lahko lotimo na več načinov. Hišo lahko izdolbemo ali naluknjamo, jo zmanjšamo, pokrijemo, odrežemo, podaljšamo, z novimi posegi jo lahko slečemo ali oblečemo. Vsako prenovo lahko razumemo tudi kot neke vrste operacijo. Potrebna je dobra anamneza, da lahko s pravilnim pristopom in konceptom zagotovimo dolgoročno zdravo uporabo.

Izjave arhitektov

1. Katja Žlajpah, Multiplan arhitekti
Hiša L21 – »NaGor« se uvršča v kompleks enovite soseske vrstnih hiš na Mirju, zgrajenih v letih 1955–1957. Soseska je delo arhitekta Marka Šlajmerja s sodelavci (Bogdan Fink, Miloš Lapajne, Jurij Jenšterle, Marjan Lešnik) in kot taka nosi v sebi močno zapuščinsko sporočilnost. Ne le da gre danes za enega od primerov grajene zazidave, ki so vpisani v register stavbne in naselbinske dediščine Ljubljane, ampak je tu tudi specifika ideje o realizaciji, ki jo odlikuje za tisti čas značilna zadružna oblika samoorganizacije raznolikih strokovnjakov in skupne (kolektivne) gradnje, se pravi, v korist skupnega dobrega in seveda v prid kakovosti bivanja posameznika. Prava redkost se zdi, da se je duh časa nastanka soseske ohranil vse do danes. Jasno postaja, da si skupnost nekaterih prebivalcev (še vedno) prizadeva bivati po podobnem vzorcu medsebojne povezanosti, ki je odlična platforma za ustvarjanje kakovostnega bivalnega okolja. Med »sostanovalci« se ohranja tradicija druženja ob različnih priložnostih, tako na ulici kot tudi na vrtovih; prav ti so neločljiv del dojemanja skupnega prostora. Ob tem gre tudi za prizadevanje, da bi organizirali tiste skupne servisne prostore in storitve, ki so smiselni za boljšo kakovost celote (od ureditve komunalnega mesta na ulici do souporabe različnih naprav in opreme po načelu skupne uporabe).

S to predpostavko smo zavzeli stališče o minimalnih prostorskih posegih, omejenih na le tiste, ki ključno prispevajo k izboljšanju kakovosti bivanja in ne vplivajo na obstoječo celovitost grajenega. Konstrukcijsko posebnost gradnje po sistemu medetaž smo izpostavili kot specifiko hiše in jo povzeli kot vodilni element za reorganizacijo oz. pridobitev bolj odprtih medsebojnih povezav, ki se po vertikali pretakajo v posamezne predele hiše. Prenova je usmerjena k večji prostornosti – tako po prerezu kot po izkoristku uporabnega prostora po etažah.

2. Janja Štibernik, Alter arhitektura 
Monument kot teža, surovost, prvinskost, temeljnost je tisto, kar izpostavlja prenova. Moment, ki se zgodi ob dojemanju monumentalne zasnove. In moment, ki je bil potreben – odločilen, za oblikovanje in očiščenje vsega, kar je zakrivalo osnovo arhitekture. Kontrast med med izpostavljeno trdnostjo betona in dodano mehkobo ustvari prostor za ugodno, zračno, odprto in minimalistično bivanje.

3. Mateja Panter, Studio Center 01
Že v času študija so me zanimale prenove, predvsem zaradi odnosa do okolja. Svet vidim skozi premico časa, trenutek je pomemben, toda delujemo glede na preteklost in prihodnost. Trajnostnost in reciklažo kakovostnih in naravnih materialov jemljem kot nekaj nujnega. Takoj za tem me zanimajo zgodbe, ki jih stavbe in predmeti pripovedujejo – vse to vidim kot dodano vrednost in platformo za doseganje izvirnosti, privlačnosti in prijetne ležernosti.

4. Vlatka Ljubanović, DANS arhitekti
Pomembno se nam zdi, da so na prvi pogled radikalni prostorski posegi pravzaprav preproste majhne arhitekturne intervencije. Nizanje prostorov po medetažah je bilo naša iztočnica pri prenovi. Z velikim izbočenim oknom, poglobitvijo pritličja, z novimi odprtinami v stenah in stropovih smo ustvarili prostorski in svetlobni raumplan. Ob vsakem obisku nas razveselijo ambientalno in materialno različni prostori, ki si sledijo kot sekvence v filmu.

5. Tadej Bolta, Arrea arhitektura
Kamniti zidovi, obokan strop črne kuhinje, majhna škatlasta okna z lesenimi križi in niša z Jezusom – to so elementi, ki so pri senzibilni prenovi objektu dali nekaj, česar nima nobena novogradnja: dušo, zgodbe in spomine. Neravni kamniti zidovi ob jutranji in večerni svetlobi ujamejo svetlobo in senco, ki se prepletata na vseh neravninah. Obok ustvari občutek domačnosti, prijetnosti. Krušna peč s svojo toploto in vonjem lesa vrača spomine iz preteklosti.

6. Jernej Girandon, AG biro 55
Projekt RE_RE je poskus prenavljanja ne z dodajanjem vedno novih elementov oz. materialov, ampak z uporabo obstoječih materialov in elementov objekta. Uporabiti odpadke, nastale pri rušitvah, ponovno uporabiti jeklene stopnice, jih prilagoditi namesto nadomestiti z novimi – takšne teme nas zanimajo. Namen ni fetišiziranje starih elementov in materialov, ampak konkretno in direktno zmanjšanje ogljičnega odtisa prenove.

7. A2O2 arhitekti
Vedno nas zanimajo dobra bivanjska kultura, zgodbe ljudi in prostorov. Pri prenovi hiše M21 smo se ukvarjali s tem, kako lahko tudi z majhno intervencijo izboljšamo kakovost bivanja, ne glede na merilo posega. Z novim branjem tlorisa smo v notranjosti hiše oblikovali svetel pretočen prostor in za stanovalce ustvarili nov okvir njihovega vsakdana. To je heterotopičen prostor številnih možnih uporab, ki je dovolj anonimen, da ga lahko dopolnijo s svojimi zgodbami. Z enim novim oknom smo hišo odprli proti vrtu, sicer pa navzven ostaja enaka kot pred prenovo.

8. Manca Starman in Jure Henigsman, Strip lab
Prenovo vedno vidimo kot priložnost, da ohranimo kakovostne dele struktur in ambientov ter delujemo čim bolj trajnostno. Pri tem je za nas vedno pomembno ohranjanje obstoječe tradicionalne tlorisne zasnove. Belokranjska hiša je odprta do te mere, da omogoča dolgoročno prilagodljivost in tlorisne spremembe brez večjih posegov ter poudarja kuhinjo kot osrednji prostor hiše. V želji po racionalnosti je bila medetažna plošča iz masivnega lesa uporabljena tako kot vidni strop pritličja kot tudi za končno talno oblogo nadstropja. Dodatno kakovost odpiranja hiše proti zelenemu mestnemu parku je omogočila odstranitev vseh kasnejših prizidkov k hiši.

9. Bevk Perović arhitekti

V današnjem času prenove večinoma ne vzpostavljajo dialoga z obstoječo arhitekturo – lupino, v katero je postavljena nova intervencija. Izjeme so primeri očitne arhitekturne dediščine oziroma spomeniško varovani objekti, »anonimna« arhitektura pa takšnega premisleka po navadi ni deležna. Artikulacija obstoječega se praviloma dojema kot nujno zlo, ki se mu ne da izogniti, čeprav bi bila lahko izhodiščna točka razmisleka o novem projektu.

Projekt hiše T temelji ravno na tej premisi – kako lahko premislek o dani situaciji in nov, jasen odnos do obstoječega stavbnega tkiva sestavljata bistvo novega projekta. Namesto treh ločenih etaž, ki so prisotne tudi v večini sosednjih hiš, je pri hiši T notranjost izvotljena v en sam pretočen prostor, kar postane glavna tema prenovljenega objekta. Razgaljena obstoječa arhitektura skupaj z izpostavljenimi gradbenimi elementi vzpostavi lastno preprosto, a posebno likovno podobo novega objekta.

10. Nadja Pfeifer, Studio Drevo 
Prenova atrijske hiše v Murglah je bila projekt, ob kakršnem ti zaigra srce, vendar je pomenila tudi velik izziv – in sicer glede vprašanja, kako se je lotiti, da bi ohranili kakovost arhitekture Franceta in Marte Ivanšek, a hkrati zadovoljili potrebe novih lastnikov.

Hiša je od zunaj v popolnosti ohranila svoj prvotni značaj in povezave z naseljem, notranjost pa je bila preoblikovana, tako da so zdaj prostori bolj povezani in odprti. Med prenovo smo odstranili vse predelne stene in strop. Nova razdelitev prostorov je bila v veliki meri dosežena s pohištvom in drsnimi vrati, beljena brezova vezana plošča pa je bila uporabljena kot navezava na breze s Poti spominov in tovarištva.

11. Ana Ocvirk Šafar, Nava arhitekti
Želeli smo živeti z vrtom in na vrtu. Želeli smo odpraviti prizidek in se neposredno povezati z zeleno okolico. S poraščeno fasado prizidek sčasoma postaja velika zelena gmota med dvema obstoječima objektoma. Notranji prostor pa s svojo prehodnostjo in neposrednim odpiranjem v okolico deluje kot vrtni baldahin.

Kuratorji
Ajda Bračič, Kristina Dešman, Maja Ivanič, Andraž Keršič, Špela Kuhar, Špela Nardoni Kovač, Vesna Perovnik, Damjana Zaviršek Hudnik

Raziskava in koncepti
Ajda Bračič, Andraž Keršič

Avtorske ilustracije
Ada Finci Terseglav

Oblikovanje
Ivan Ilić

Lektoriranje
Katja Paladin

Tisk vabila in zloženke
Matformat

Print plakatov
Prima IP

Produkcija
Galerija DESSA
oktober 2024

Pokrovitelji
Ministrstvo za kulturo RS
Ministrstvo za naravne vire in prostor RS
Mestna občina Ljubljana

Do sedaj je bilo v galeriji DESSA 9 razstav iz cikla 11 x ena

1/ 25. 4. 2005: 11 x ena slovenska enodružinska hiša 2001–2004

2/ 20. 11. 2006: 11 x ena prenova: sodobno v tradicionalnem 2005–2006

3/ 20. 12. 2007: 11 x eno stanovanje 2005–2007

4/ 23. 2. 2009: 11 x ena enodružinska hiša 2007–2008

5/ 29. 10. 2012: 11 x ena + 1 hiša 2012

6/ 11. 3. 2013: 11 x ena hiša 2008–2012

7/ 20. 6. 2022: 11 x ena podeželska dvokapnica 2014–2022

8/ 23. 10. 2023: 11 x 2, 3, 4 ... v vrsto: vrstne hiše in dvojčki

9/ 14. 10. 2024: 11 x ena prenova kot prva izbira

V medijih

15. 10. 2024: RTV SLO Kultura: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175079673 

13. 10. 2024: Platforma Kajža: https://kajza.si/index.php/2024/10/13/razstava-11-x-ena-prenova-kot-prva-izbira/

12. 10. 2024: dnevnik DELO: https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/prenova-kot-arhitekturna-naloga-par-excellence 

30. 09. 2024: portal GOV: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/mesec-prostora/