IZ MALEGA RASTE VELIKO

Vrtec Poljčane, 2014, arhitekti Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, foto Miran Kambič 
Vrtec Ciciban, enota Ajda, Ljubljana, 1974, arhitekti Milan Štrukelj, Hugo Porenta, Alenka Velkavrh, foto Vladimir Furlan 
Vrtec Mavrica, Trebnje, 2011, arhitekti Aleš Prinčič, Tomaž Jelovšek, Gorazd Mihelj, Roberto Righi, foto Miran Kambič 
Vrtec Mladi rod, enota Veternica, 1972, arhitekt Stanko Kristl, foto Janez Kališnik 
Vrtec Najdihojca, enota Lek, Lj., 2008, arhitekti Boris Briški, Sabina Les Zohil, Christian Volpi, Lidija Frankovič, foto Dan Briški 

Odprtje retrospektivne in pregledne razstave slovenskih vrtcev: ponedeljek, 22. decembra 2014 ob 20h v galeriji Dessa. Razstavo sta zasnovali in kurirali arhitektki Špela Nardoni Kovač in Damjana Zaviršek Hudnik. 

 

 

O RAZSTAVI

 

Arhitektura vrtcev nikoli ni bila v ospredju razprav arhitekturne stroke, čeprav je zagotovo zelo aktualna tema. Če sta načrtovanje in gradnja slovenskih šol sorazmerno dobro raziskana in publicirana, področje razvoja arhitekturne tipologije objektov vrtcev v Sloveniji sistematično še ni bilo obdelano. Razstava v Dessi je prva, ki obravnava arhitekturo slovenskih vrtcev.

 

Otroci z odhodom iz domačega okolja v vrtec prvič vstopajo v svet družbe in javnih ustanov, srečujejo se s stavbami drugačnega merila in drugačno organizacijo. Hkrati je to eno najpomembnejših obdobij razvoja otrok. Zato izkušnja prostora, ki se v najnežnejših letih vgrajuje v otrokov spomin, sodi med temeljne gradnike njegove osebnosti. Arhitektura vrtcev je arhitektura, ki vzgaja.

 

Razstava predstavlja objekte slovenskih vrtcev, ki programske in funkcionalne zakonitosti nadgrajujejo v prostorsko in arhitekturno kvaliteto. Predstavljene vrtce odlikujejo premišljena umestitev v prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna prostorska zasnova, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli, smiselna uporaba barv, materialov, teksture in svetlobe ter premišljeno oblikovanje prostora z upoštevanjem merila in potreb otrok.

 

Naštetim merilom nedvomno ustreza več vrtcev, ki bi jih lahko predstavili na razstavi. A ker je prostor galerije Dessa omejen, smo se odločili za razvojni prikaz z najbolj značilnimi objekti posameznega obdobja.

 

Sledimo jim od začetkov njihove namenske gradnje skozi celotno obdobje razvoja, različne družbene uredite in demografska nihanja do danes. Retrospektivni pregled objektov zajema obdobje od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili v Sloveniji zgrajeni prvi javni vrtci, ter sedemdeseta in osemdeseta leta, ko se je z institutom samoprispevka izgrajevala mreža javnih vrtcev po vsej državi. Sočasno so se razvijali in oblikovali osnovni standardi in normativi o njihovih prostorih.

Ob zbiranju razstavnega gradiva se je razkrila širina znanja in inovativnosti, ki so ga v snovanje vrtcev »vgradili« arhitekti, ki so orali ledino na tem področju: Rotija Badjura, Jože Dobrin, Stanko Kristl, Milan Štrukelj.

 

Pregled sodobnih vrtcev zajema obdobje od konca devetdesetih let do danes, ko se s potrebo po spremembi pravilnikov o prostorih vrtca soočajo tako tisti arhitekti, ki skušajo v novo zgrajenih vrtcih uvajati sodobnejše pristope pri oblikovanju prostora, kot tisti, ki se ukvarjajo s prenovo starejših objektov.

 

Z razstavo, ki bo potovala po Sloveniji, želimo obenem opozoriti, da prav v današnjem času s pogosto neprimernimi prenovami in energetskimi sanacijami, ki odražajo kulturno raven današnje družbe, za vedno izginjajo tudi arhitekturno kakovostne stavbe in z njimi naša kulturna identiteta.

 

Prav tako spodbujamo k sodelovanju vse , katerih poti se prepletajo pri načrtovanju, gradnji in življenju vrtcev: načrtovanje kvalitetnih prostorov za otroke je namreč večplasten proces, ki zahteva dobro sodelovanje različnih strok. Otroci s svojo odprtostjo, domišljijo in svobodo so najzahtevnejši uporabniki arhitekture.

 

 

Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik

 

 

 

Špela Nardoni Kovač in Damjana Zaviršek Hudnik, samostojni ustvarjalki na področju kulture, pooblaščeni arhitektki ZAPS in članici Zavoda Dessa, od leta 2009 delujeta kot avtorska skupina HIŠERIŠEarhitektura. Njune projekte povezuje raziskovalen, celovit in odgovoren pristop k načrtovanju. Verjameta, da urejeni, dobro oblikovani prostori spodbujajo delovanje in ustvarjalnost, življenjsko energijo, vplivajo na počutje njihovih uporabnikov, so prilagodljivi, trajni in trajnostni. Na izzive v prostoru se odzivata konkretno, s prevpraševanjem vsakdanjih navad in sodobnega načina življenja, povezovanjem in izobraževanjem različnih uporabnikov prostora, pobudami za urejanje spregledanih prostorov. Ukvarjata se predvsem s stanovanjskimi in družbenimi objekti, objekti za vzgojo in izobraževanje ter oblikovanjem odprtega javnega prostora. Svoje zamisli in razmišljanja o prostoru preverjata s sodelovanjem na javnih in vabljenih natečajih

 

 

razstavo sofinancira Ministrstvo za kulturo RS, Baumit, d.o.o.

razstavo podpirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Radio Slovenija