BILO:JE je fotografski projekt, ki spremlja stanje slovenske moderne arhitekture iz obdobja med letoma 1935 in 1975. Projekt z arhivskimi in sedanjimi fotografijami vzporeja nekdanje in današnje stanje izbranih stavb. Izhodišče so arhivske fotografije, ki so nastale v letih po izgradnji. Nove fotografije so iz istih gledišč posneli študenti VIST - Oddelka za fotografijo pri predmetu Arhitekturna fotografija.
Projekt BILO:JE se vključuje v tematski ciklus 'Prenova', v katerem se Zavod Trajekt osredotoča na prevladujoče problematično stanje slovenske moderne arhitekture. Mnoge stavbe iz tega obdobja so namreč nevzdrževane, zapuščene, neustrezno prenovljene, nekatere celo porušene.
Slovenska moderna arhitektura, katere glavnina je bila zgrajena prav v Ljubljani, je v izbranem obdobju dosegla visoko kakovostno raven v jugoslovanskem in mednarodnem okviru. Zaznamovale so jo izrazito avtorske poetike arhitektov. Njihove napredne arhitekturne in konstrukcijske zasnove stavb so zapis časa, v katerem se je gradilo z zelo skromnimi materialnimi viri in tehnologijo ter hkrati z veliko mero znanja, poguma in inventivnosti. Naprednost teh rešitev je aktualna še danes.
Fotografije, ki so nastale v projektu BILO:JE, razkrivajo različna stanja slovenske moderne arhitekture. Nekatere stavbe so zgledno vzdrževane, brez večjih predelav. Mnogo je takih, ki so prepuščene propadanju, kar pa je izza bujnega zelenja, ki se je z leti razraslo, manj opazno. Številne stavbe so v zadnjih letih doživele temeljite prenove, ki so spremenile njihove oblikovne in konstrukcijske zasnove. Izgubili so se prepoznavni elementi zunanjščin in prvotne ureditve notranjščin. Spremenilo se je tudi njihovo okolje, z dozidavami in spremembami funkcije, ki so najpogosteje vodile do degradacije tako stavb kot prostora, ki jih je obdajal. Skrajno stanje predstavljajo porušene stavbe, med katerimi kot najbolj drastičen primer izstopajo dela arhitekta Savina Severja. Na mestih Severjevih arhitektur, ki so bile ene izmed najbolj inventivnih v obravnavanem obdobju, danes stojijo nakupovalni centri ali pa že leta zevajo prazne gradbene jame.
Vezi s preteklostjo, podatke o obstoju in originalnem stanju arhitekture najbolj nazorno vzdržujejo stare fotografije. Vendar vzporejanje arhivskih in sodobnih fotografij ne služi le dokumentiranju nekoč obstoječega, temveč odpira tudi razmišljanje o časovni dimenziji arhitekture, staranju stavb, prostorskih spremembah in spremembah v njihovem okolju. Vzporejanje hkrati spodbuja tudi razmišljanje o spremembah v družbi, ki se zrcalijo v arhitekturi - o spremenjenem načinu bivanja, različnosti družbenih razmer, od pospešene 'modernizacije družbe' v preteklem obdobju in do njenega zatona v času postindustrijske družbe. Pretežni del stavbnega fonda, ki je dokumentiran v projektu, je nastal v obdobju, ko je arhitektura predstavljala pomembno sredstvo uveljavljanja in legitimizacije modernega načina bivanja. V sedanjem času pa vse bolj postaja predvsem sredstvo legitimizacije kapitala, a hkrati tudi njegova žrtev.
Produkcija
Trajekt - Zavod za prostorsko kulturo
VIST - Oddelek za fotografijo
Partnerji
Galerija Dessa
RogLab
Avtorji fotografij
Bilo: Janez Kališnik, Stane Bernik, Damjan Gale, France Tomažič
Je: Aljaž Bezjak, Andraž Bilmez, Tatjana Cankar, Igor Domijan, Peter Fettich, Matej Golob, Tomaž Kladnik, Mihaela Majerhold Ostrovršnik, Karmen Rašperger, Vid Rotar, Urška Satler, Karin Schauer, Luka Svetlin, Kim Šain, Vedran Tomšič, Vanda Tuš, Petar Valenta
Kuratorji projekta
Martina Malešič
Anja Planišček
Peter Rauch
Sofinanciranje
MOL - Oddelek za kulturo
Razstava
Galerija Dessa, Ljubljana
10.-22. december 2014
Otvoritev
Galerija Dessa, Ljubljana
10. decembra 2014 ob 20. uri
Spletna akcija
www.trajekt.org
december 2014 - marec 2015
Info
mail@trajekt.org
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica skupščine in upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, ki podeljuje najpomembnejše nacionalne Plečnikove nagrade
in
članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmiesAwards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI