PROSTOR IN GRAFIKA

V sodobnem mestu, tudi v Ljubljani, javni prostor spet pridobiva na pomenu. Izkušnje kažejo, da  neposredne komunikacije med ljudmi tudi novi mediji nikakor ne morejo nadomestiti. V mestih zato oživlja javno življenje, razvija se javna umetnost, preizkušajo se različne oblike uprizarjanja javnih prostorov. Tako kot sodobna umetnost stopa iz galerij in muzejev v javnost, kjer išče in nagovarja svojo publiko, tako se tudi sodobna arhitektura vedno bolj odpira. Zunanji prostor vstopa v notranjost stavb, notranji se odpira v zunanjost, fasadne opne se tanjšajo, stapljajo se življenje na ulicah in trgih in dejavnosti znotraj stavb. Povezave med stavbami in javnimi prostori se ne odvijajo več samo skozi medprostore, ampak vedno bolj neposredno skozi ves prepusten in prozoren ovoj. Vse je na ogled, fasade postajajo prikazovalniki, kjer se v izmenjujejo digitalni mediji in arhitektura v uprizarjanju dogodkov. Najbolj intenzivne izmenjave med stavbami in javnim prostorom se odvijajo skozi pritličja, skozi izložbe,  kjer se stalno izmenjujeta zunanji in notranji javni prostor. Ta proces pretakanja in izmenjav je še posebej dinamičen pri javnih stavbah, v knjižnicah, muzejih, galerijah, kjer se odvijajo programi in prireditve, namenjeni najširši javnosti.

Notranje življenje se v teh ustanovah ne prenaša zgolj na oziroma v zunanjščino stavb, ampak se lahko razširi po vsem mestu. Pri tem naloga oblikovalcev ni zgolj učinkovito oglaševanje prireditev, ampak dejansko prenašanje dejavnosti, dogodkov v javni prostor, v omrežje mesta. Tudi sorazmerno majhen prostor galerije, kakršna je DESSA, se lahko s pomočjo takšnega dinamičnega komuniciranja, novih medijev in  različnih postavitev, neskončno raztegne in razširi. Šele tedaj lahko pride do izraza dejanska vloga naše sorazmerno majhne in nepoznane galerije, katere naloga je, da razširja kulturo prostora v javnosti,  jo uči, vodi, usmerja, aktivira, motivira in vključuje v svoja prizadevanja. Zato rabi javni prostor! Ljubljana ima kar nekaj takšne tradicije: knjižnica pod krošnjami, ulično gledališče, festival znanstvenih dogodivščin na prostem, fotografska galerija v Tivoliju.  

Mesto je od nekdaj kraj dogodkov, skupni izkustveni prostor. Danes javnih prostorov v mestu ne uporabljamo več iz nujnosti, kot nekdaj za gibanje, ampak je predvsem socialno prizorišče, namenjeno za svobodno rabo najširše javnosti. Sodobno mesto se širi in postaja vse bolj raznoliko in nepregledno. Vzporedno s tem se širijo in množijo tudi oblike javnih prostorov, ki morajo zagotavljati pogoje za opravljanje različnih dejavnosti in odvijanje različnih dogodkov.

Ko smo z avti zasedene površine v mestu spet namenili pešcem, jih moramo navaditi, da začno spet mesto doživljati med hojo. Mesto na nivoju očesa, ki ga pešci najbolj intenzivno raziskujejo in uporabljajo, je treba temu primerno označiti in oblikovati.

Za učinkovito posredovanje vidnih sporočil v dinamičnem kontekstu sodobnega mesta statična vizualna podoba javne ustanove iz kombinacije znaka, tipičnega napisa in barvne kombinacije ni več primerna. Boljša in bolj učinkovita je tako imenovana dinamična identiteta – fleksibilen sistem prepoznavnosti, ki temelji na različnih variacijah osnovnih elementov celostne grafične podobe. V tej smeri se že preizkušajo nove možnosti razvoja vizualne podobe ustanov, podjetij in še posebej mest v poseben znakovni sistem, ki ima lastnosti jezika. Ta zagotavlja, da ostaja sistem sporočanja ves čas odprt in prilagodljiv za različne namene, ciljne skupine in prostore v mestu. Pomembna je izkušnja, ko fleksibilne identitete vplivajo povratno tako na diferenciacijo organizacije, ki jo označujejo, kot na diferenciacijo dejavnosti, ki jo izvaja. Tudi na ta način se s pomočjo dinamičnih znakov zvišuje raven  mestnosti in oblikuje spodbudno okolje.

Mesta so v zgodovini ves čas opravljala vlogo oznanjanja naprednih pogledov in bila torišča ustvarjalnih idej. Zato ne vidim pravega razloga, da ne bi bilo mesto naklonjeno tudi projektu, ki ga danes predstavljate javnosti. Še posebej, ker pomaga k prepoznavnosti in širitvi delovanja galerije DESSA. Mesto galerijo podpira za promoviranje arhitekture kot javne umetnosti, ki največ prispeva h kakovosti javnega življenja. 

Janez Koželj

_ 17.2._3.3.2014

_ razstava arhitekturno grafične delavnice

_ kuratorji in mentorji_ Boštjan Botas Kenda, Primož Fijavž, Anja Planišček

_ odprtje_ 17.2.2014 ob 20h

_ organizator_ Galerija Dessa, Ljubljana

_ soorganizatorja_ Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani in Mestna občina Ljubljana

_ razstavo sofinancira_ Ministrstvo za kulturo RS