Septembra 2014 so študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. Janeza Koželja v sklopu seminarja ARHITEKTURA MESTA pripravili strokovno ekskurzijo v Moskvo, katere program je bil ogled primerov konstruktivistične arhitekture. V seminarju so se ruskega konstruktivizma lotili teoretsko in praktično, z lastnim preizkušanjem osnovnih načel konstruktivistične teorije. Tako ima tudi razstava Konstruktivistična arhitektura, ki jo predstavljamo v Dessi, dva tematska sklopa. Prvi so brošure in makete s študijskih delavnic seminarja, posvečene delu vodilnih predstavnikov konstruktivističnega gibanja, drugi pa fotografije ohranjenih del ruskih konstruktivistov, ki so jih na ekskurziji posneli študenti, in vodič po znamenitostih sovjetske arhitekture 30-ih let v Moskvi, ki so ga za ekskurzijo prav tako pripravili študenti pod vodstvom mentorjev.
Konstruktivizem – funkcionalizem – dekonstruktivizem – minimalizem
Rusko umetniško gibanje konstruktivizem je leta 1913 ustanovil Vladimir Tatlin. Predhodnik konstruktivizma je bil suprematizem Kazimirja Maljeviča. Suprematizem in konstruktivizem sta bila sloga neobjektivne likovne umetnosti, ki ne referira na nobene fizične objekte v realnosti. V nasprotju z organskimi lastnostmi naravnega sveta sta bila oba sloga skoraj matematično natančna. Kvadrati, pravokotniki, krogi in trikotniki so bile prevladujoče geometrijske oblike, ki so jih sestavljali v skrbno urejena umetniška dela v različnih tehnikah in materialih, vse od risbe do skulptur in arhitekturnih objektov. Po letu 1916 so abstraktne kompozicije zamenjale prostorske skulpture, ki so se vedno bolj odmikale od abstrakcije k estetiki strojev in inženirskih gradenj, skladno s usmeritvijo tedanje družbe k industrializaciji in tehnološkemu napredku. Konstruktivizem je pokazal, da likovni elementi, kot so črta, barva, oblika in tekstura, posedujejo lastno izrazno kakovost, ki ne potrebuje nobenega ujemanja z opazovano stvarnostjo. Konstruktivistično oblikovanje temelji na asimetrični, dinamično uravnoteženi kompoziciji skladanja sestavljenih prostorskih oblik z uvajanjem kinetičnega elementa. Oblike dinamičnih kompozicij umetniških avantgard z začetka 20. stoletja, DeStijl na Nizozemskem in konstruktivizem v Rusiji, so našle številne izpeljave v moderni arhitekturi. Zamisli vodilnih slikarjev, kiparjev in arhitektov tistega časa, kot so bili Piet Mondrian, Theo van Doesburg, Vasilij Kandinsky, Paul Klee, Kazimir Maljevič, Moholy Nadj, Aleksander M. Rodčenko, Lazar M. El Lisickij, Konstantin Melnikov, Aleksander Vesnin, Ivan Leonidov in drugi, so v sodobnih likovnih umetnostih in arhitekturi še vedno žive in navdihujoče. Med njimi je imel največji vpliv na sodobno oblikovanje El Lisickij, ki je zagovarjal enostavnost oblik, skrb za harmonijo nasprotij in ustvarjalno ravnanje s prostorom kot povezovalnim elementom. Prvine konstruktivizma tako najdemo v funkcionalistični, high-tech, dekonstruktivistični in minimalistični arhitekturi, kot tudi v concrete-art, kinetic-art, op-art in minimal-art gibanjih. Konstruiranje dinamičnih kompozicij v dvo ali tridimenzionalni obliki, ki so bistvo konstruktivizma, ostaja še vedno priljubljen likovni pristop mnogih umetnikov in sodobnih arhitektov.
prof. Janez Koželj, FA UL
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmiesAwards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI