VURNIKOVA KOLONIJA V MB

Vurnikova kolonija v Mariboru, foto Andrej Furlan 
Vurnikova kolonija v Mariboru, foto Andrej Furlan 
Vurnikova kolonija v Mariboru, foto arhiv ZRC SAZU 
Vurnikova kolonija v Mariboru, foto arhiv ZRC SAZU 
Vurnikova kolonija v Mariboru, foto arhiv ZRC SAZU 
Vurnikova kolonija v Mariboru, foto arhiv ZRC SAZU 
Vurnikova kolonija v Mariboru, arhiv ZRC SAZU 

Vabimo vas na odprtje razstave o gradnji Vurnikove kolonije, enem najimenitnejših poglavij mariborske arhitekturne preteklosti, ki bo v ponedeljek, 12. oktobra 2015 ob 20. uri v galeriji Dessa. Po razstavi bo vodila njena avtorica, umetnostna zgodovinarka izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki.

 

Raziskovalni projekt Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor (2011–2014), ki sta ga finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Mestna občina Maribor, je zajel tudi arhitekturno dejavnost v Mariboru v 20. stoletju. Eno najimenitnejših poglavij mariborske arhitekturne preteklosti je bila gradnja Vurnikove kolonije (1928–1933), naselja 211 vrstnih hiš v nekdanjem Magdalenskem predmestju. Arhitekt Ivan Vurnik (1884– 1971) je v dvajsetih letih 20. stoletja zavzeto preučeval vprašanje delavskih stanovanj, kar je bila takrat vélika evropska arhitekturna tema, aktualna tudi v industrijsko močnem Mariboru s skokovito naraščajočim prebivalstvom. Okoliščine nastanka Vurnikove kolonije je umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki osvetlila v knjižici iz serije Umetnine v žepu, ki jih izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, ob tem pa je na pobudo Centra arhitekture nastala tudi priložnostna razstava.

 

 

Miranovi, torej, Miran Kambič, Vurnikova kolonija, ostale pa Arhiv ZRC SAZU.