V OSPREDJE 1: PIONIRKE SLO ARHITEKTURE IN OBLIKOVANJA

Vladimira Bratuž: Riba – igralo – skulptura, Tivoli, Ljubljana, 1958–1959 
Dušana Šantel Kanoni: priročnik Kako opremim stanovanje, Ljubljana, 1939 
Marta Ivanšek: Naselje atrijskih hiš Murgle, Ljubljana, 1966−1988, soavtor France Ivanšek 
Juta Zdešar Krulc: Vrt Kržišnik, Žiri, 1992–2015 
Nives Kalin Vehovar: Serija visečih svetilk iz furnirja NKVFV, 1963, soavtor Franc Vehovar 
Magda Fornazarič Kocmut: Trgovska hiša Kvik, Gosposka ulica 8, Maribor, 1970, soavtor Borut Pečenko  
Majda Dobravec Lajovic: Osnovna šola v Kranjski Gori, 1965–1970  
Seta Mušič: Lojze Lebič: Impresije, scenografija Seta Mušič, RTV Slovenija, 1971 
Gizela Golia Šuklje: Načrt Mestne hiše v Metliki, 1944–1945 
Branka Tancig Novak: Kuhinja, Tovarna pohištva Maribor, 1955 

Vabimo vas na odprtje prve razstave V ospredje: pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja, ki bo v ponedeljek, 27. junija 2016 ob 20. uri v galeriji DESSA.

 

Prva arhitekturna razstava V ospredje: pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, želi osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja in ponuja priložnost, da iz bogatega arhitekturnega opusa 20. stoletja izpostavimo tista dela, ki so le redko razstavljena in na ogled javnosti, vendar zato nič manj pomembna, kakovostna in večplastna.

Razstava se tematsko vklaplja med aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women), ki na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti poteka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. Njegov namen je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma, ki so/veljajo za tradicionalne domene moških poklicev. 

Prva v vrsti razstav je posvečena pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam arhitektk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovih tržnic do Ravnikarjevega Trga republike. Že tako zaradi družbenih predsodkov omejene zgolj na nekatera področja arhitekturnega ustvarjanja, kot so risanje načrtov, parkovne zasnove, notranja oprema in industrijsko oblikovanje, urbanizem, le redko tudi javna in individualna gradnja, so bile največkrat primorane svoje delovanje še dodatno omejiti, če so si ustvarile družino.

Izbrana dela tako predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve prvih generacij slovenskih arhitektk, ki jih je, upoštevajoč čas, razmere in vlogo ženske v času nastanka, treba gledati in ocenjevati z drugačnimi merili kot sicer. Razstava je zasnovana večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, ter razkriva ustvarjalno moč posameznih avtoric. Predstavljena so dela desetih arhitektk, od prvih predvojnih diplomantk Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika, do prve povojne generacije, ki so študij zaključile tudi pri Edvardu Ravnikarju in Edu Mihevcu.

 

Koncept razstave: Center arhitekture Slovenije in Helena Seražin

Avtorice besedil: Alenka Di Battista, Polona Filipič, Larisa Kazić, Špela Kuhar, Martina Malešič, Katarina Mohar, Helena Seražin, Eva Simonič, Barbara Viki Šubic

Jezikovni pregled: Alenka Klemenc, Jelka Mohorič

Prevod: Katarina Mohar, Jelka Mohorič

Oblikovanje razstave: Andrej Furlan

Avtorji fotografij: Polona Mlakar Baldasin, Andrej Furlan, Katarina Mohar,

Helena Seražin, Eva Simonič, Janez Kališnik

Viri slikovnega gradiva: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, osebna zapuščina Dušane Šantel Kanoni, zapuščina Gizele Šuklje, zasebni arhiv družine Ivanšek, zasebni arhiv Branke Tancig Novak, zasebni arhiv Majde Dobravec Lajovic, zasebni arhiv Maje Kržišnik, zasebni arhiv družine Vehovar, zasebni arhiv Sete Mušič, Evidentiranje in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945–70 (http://www.evidenca.org), UIFS ZRC SAZU

Partnerji: Center arhitekture Slovenije, UIFS ZRC SAZU, DESSA

Pokrovitelj: MoMoWo