BRELA: MODERNIZEM IN KONTEKSTUALNOST

Vabljeni na odprtje poletne razstave, ki bo v ponedeljek, 26. junija 2017, ob 20. uri v Galeriji Dessa. Razstava bo na ogled ob delovnih dnevih galerije do 7. septembra 2017, razen v času Dessinih počitnic, to je od 14. 7. do 21. 8. 2017.

Ob razstavi je v prodaji tudi revija Oris št. 81, v kateri so predstavljeni projekti Anteja Rožića. Cena 10 EUR.

Denar nakažite na:

ORIS, d.o.o.

SPLITSKA BANKA SOCIETE GENERALE GROUP, d.d.

IBAN: HR2123300031100207372

SWIFT: SOGEH22

Za prevzem revije v Galeriji Dessa vas prosimo, da imate s seboj kopijo nakazila.

Hvala za razumevanje!

BRELA: MODERNIZEM IN KONTEKSTUALNOST

Turistična arhitektura Anteja Rožića skozi objektiv Aleksandra Károlyia

Odprtja razstave se bo udeležil tudi avtor projektov, arhitekt Ante Rožić.

Organizirani turizem na vzhodnem Jadranu je s kontinuiranim razvojem od začetka 19. stoletja usodno vplival na transformacijo urbanega in kultiviranega okolja obalnega pasu v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Črni Gori. Za razliko od mnogih drugih globalnih turističnih destinacij v nekdanji Jugoslaviji vzpon masovnega turizma ni prinesel urbane kataklizme, temveč je bil zaradi specifičnih ekonomsko političnih okoliščin ter zahvaljujoč urbanističnim in arhitekturnim znanjem sistematično usmerjan k relativno uravnoteženemu in razumnemu razvoju. Kljub temu, da so turistične tipologije visoko kodificirane, so v bivši Jugoslaviji v 60ih in 79ih letih prejšnjega stoletja spodbudile zelo zanimive eksperimente in testiranja tipov in pristopov, ki so se v mainstream arhitekturi pojavili šele kasneje.

Riviera v Brelah je eden od najbolj zanimivih laboratorijev: v samo desetih letih se je tam odvila izjemno hitra evolucija arhitekturnih modelov, koordiniranih z jasnim urbanističnim konceptom. Razvoj riviere se je pričel z Urbanistično študijo Brel (Matija Salaj, Julije De Luca, 1960-62), v kateri je definirana strategija nizke gostote gradnje in skrbno usklajevanje «abstraktne» arhitekture relativno majhnega merila in konteksta. Ta urbanistična strategija se razvija in dograjuje v vseh realizacijah, ki jih večino podpisuje, sam ali s soavtorji, arhitekt Ante Rožić.

Preprosto podaljšana prizma Hotala Maestral (1965, z Matija Salaj, Julije De Luca, interier Bernardo Bernardi) finih proporcev in elegantnih detajlov je razpeta med dve brežini, skoznjo pa teče kompozicija sestavljenih teras. Konfiguracija kultivirane krajine se ponovi v «raumplanu» javnih etaž, interier pa je skrbno načrtovan v duhu sinteze vizualnih umetnosti, kar se bo nadaljevalo tudi v drugih projektih. Hotel Berulija (1970, interier Bernardo Bernardi) uvaja strukturiran pristop, v katerem se volumen razstavi na individualne enote, hodniki in stopnišča so «dekonstruirani» ter integrirani z zunanjostjo, kar še poudari prehajanje arhitekture in ambienta.

Vila Berulija vpeljuje z ločnimi oboki pritličja, izvedenimi v opeki, čitljivejši dialog med strukturalističnim jezikom in regionano tektoniko. Gosto tkana matrica centra Brela (1970, interier Bernardo Bernardi), prepoznavnega po dinamičnem pejsažu pravokotnih streh, povezuje tradicije rahlih in kompaktnih mediteranskih aglomeracij in modernega arhitekturnega izraza.

Zadnja hotelska modernistična realizacija v Brelah je Hotel Soline arhitekta DeLuce (1983), ki z odpiranjem téme večjega merila stremi proti megastrukturam.

Beskompromisno, a tudi globoko humanistično načrtovana turistična arhitektura Brel je smerokaz za razvoj moderne mediteranske urbane kulture, ki natančno razume kontekstualne danosti ter samoprepričano gradi svoj lasten autentični jezik in prostorske koncepte.

Arhitektura, zabeležena skozi objektiv stalnega Rožićevega sodelavca in klasika hrvaške fotografije, Aleksandra Karolya, je še vedno v izvornem stanju, a izpostavljena nemilostnim komercialnim zahtevam turistične industrije. Bomo uspeli očuvati to izjemno dediščino naše bližnje, tako optimistične preteklosti?

Maroje Mrduljaš

Ante Rožić je bil rojen leta 1934 v Begništu (Makedonija). Na Arhitekturni fakulteti vseučilišča v Zagrebu je diplomiral leta 1959, s strokovnim delom pa je pričel leta 1960 v projektivnem biroju Suradnik v Makarski. Biro se je leta 1963 združil z Investprojektom iz Zagreba, s kasnejšo delitvijo pa je nastal samostojni biro Investprojekt Makarska, v katerem je bil Rožić ves čas vodja arhitekturne skupine. Njegov strokovni interes širokega razpona – od urbanističnih planov do arhitekturnih projektov in interierskih rešitev – se je prvenstveno realiziral v prostorih Makarske, pravzaprav makarskega primorja. Na tem območju je arhitekt Rožić realiziral številne hotelske in gostinske objekte ter stavbe družbenega standarda in javnega namena. Najbolj znani so: hotel Maestral v Brelah (1965) s soavtorjema De Lucom in Salajem, Turistični center (1970) in hotel Berulia (1970) v Brelah, počivališče Igrane (1973), cerkve v Podgori (1968), Drašnicah (1970) in Tučepih (1978), hotel Alga (1976) in apartmajsko naselje Afrodita v Tučepih (1978), pošti v Makarski (1977) in Metkoviću (1979), Dom zdravja (1978) in Institut Planine i more v Makarski (1978), restavracija Riva, Makarska (1979), plažni restavraciji Tučepi (1979) in Brela (1981), adaptacija hotela Grand in hotela Goričina v Kuparih (1979), hotel Meteor v Makarski (1983), sprehajališče – riva v Makarski (1983) in ureditev obalnega pasu Podgore (1984), trgovina Razvitak (1985) in plažni objekt (1986) v Podgori, restavracija Riva v Makarski (1987), Poslovno-trgovski center Sv. Nikola v Makarski (1990), restavracija in bazen hotela Afrodita v Tučepih (2004) in hotel Park v Makarski (2008).

Ante Rožić je dobitnik nagrade Mesta Zagreb za hotel Maestral v Brelah (z De Lucom, Salajem in Bernardijem, 1966), nagrade Vladimir Nazor (1971), nagrade za umetnost časopisa Slobodna Dalmacija (1971), nagrade 14. zagrebškega salona (1979), letne nagrade mestne službe JNA (1980), priznanja za poseben doprinos k razvoju turizma ob 100. obletnici turizma v Makarski (2006) ter nagrade Vladimir Nazor za življenjsko delo (2006).

Kustosi: Maroje Mrduljaš, Mira Stanić – Zavod za raziskovanje, Arhitekturna fakulteta v Zagrebu

Sodelavci: Irena Bakić, Sonja Halapir (aksonometrijski prikazi); Tin Jakopec (makete); Miho Károlyi (digitalizacija in obdelava fotografij)

Organizacija za Galerijo Dessa: Maja Ivanič

Oblikovanje vabila in kataloga: Matformat

Priprava in tisk: Matformat

Print: ch4