Ob razstavi in predstavitvi knjige osebne krajine Roberta Potokarja vas vljudno vabimo na tri dogodke v galerijo DESSA:
_ odprtje razstave bo v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 19. uri
_ predavanje Roberta Potokarja bo v sredo, 10. maja 2023, ob 19. uri v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, Zoisova 12
_ zaključek razstave bo v četrtek, 18. maja 2023, ob 19. uri
okvir
Obzorja duha, ki smo jim priča, so izčiščene podobe misli, ki jih avtor ne povezuje slučajno, so fragmenti vsakdana, ki jim Robert Potokar nadene nov pomen. Na koncu jih zbere v množice, ki govorijo več kot le ena sama. So likovna dela, ki le skupaj pričarajo zgodbe, ki naj si jih bralec pove sam, okvir, ki je v tem primeru avtorski izbor, pa naj ga pri tem usmerja.
Fotografija potrebuje okvir, čez katerega se često prelije misel, ključen pa je odločilni trenutek, prosto po Bressonu je to tisti delček sekunde, ko avtor sproži posnetek, ki se odločilno razlikuje od ostalih, ki nato poniknejo v pozabo. Takrat se torej vse konča ali pa začne. Čarobno. Četudi so zajemi krajin Roberta Potokarja statični in v njih le redko najdemo človeško figuro, so vsi ti momenti odločilni. Ob nastanku se je avtorju utrnila misel, povezal jo je s trenutnim občutenjem, morda aktualnimi razmišljanji, lahko pa ga je uokvirjena kompozicija spomnila na pretekle dogodke bližnje ali daljne preteklosti. Za prihodnost jih je ujel s fotoaparatom svojega pametnega telefona.
Blaž Budja
osebne krajine
zaznavanje in videnje prostorskih doživetij skozi oči arhitekta
So ujeti trenutki, ki jih oko arhitekta kadrira drugače, ko išče v krajinah večplastno širino prostora, a hkrati v njih izseke detajlov, ki se velikokrat sprevračajo v abstraktne likovne kompozicije. Na fotografijah so ujeti odnosi med polnim in praznim, nasičenim in nenasičenim, osvetljenim in osenčenim, horizontalnim in vertikalnim ter včasih diagonalnim, živim in neživim. Na fotografijah se redko pojavljajo osebe, ni bližnjih portretov ljudi, ni neposrednega vstopa v življenje in vrvenja vsakdanjega dne. Se pa to življenje zariše drugače, kot ujet trenutek v času, ki je ostal in hkrati minil, saj prav takšnega trenutka verjetno ne bo nikoli več.
Izbor fotografij je takšen, da je arhitektov pogled predstavljen osebno in večplastno, ne zgolj z eno izbrano tematiko, ki bi pokrila le mestne, arhitekturne krajine, izpustila pa recimo morske krajine. Dovolj na široko, da pokaže, kaj vse arhitekta spremlja in zanima v življenju. Pa naj bo to arhitektura, krajinska arhitektura, umetnost, zgodovina, geografija, narava, morje, obale, mesta ali detajli vsakodnevnega življenja. Nekakšen kalejdoskop občutij življenja in prostora. Kalejdoskop, v katerem se skozi vrtenje prikazujejo spreminjajoče se geometrizirane abstraktne kompozicije, skozi razstavo ali listanje knjige pa se v njej prikazujejo podobe barvnega domišljijsko realnega sveta, ki je na razstavi in v knjigi razdeljen na posamezne vsebinske sklope. Tako so različne in raznovrstne fotografije tematsko združene in s tem preglednejše, lažje razumljive in gledljive. Vsak sklop uvede dvostranska barvna stran z uvodnim pojasnjevalnim besedilom, ki na kratko zaobjame njegovo bistvo, potem pa se zvrsti več krajših ali daljših foto zgodb s svojim večinoma enostavčnim besedilom.
Na večini fotografij prevladuje kontrast – med svetlim in temnim, med osvetljenim in osenčenim, med nečim, kar se zgodi spredaj, in nečim, kar se dogaja zadaj. Senca, ki spredaj pada na horizontalno ali vertikalno ploskev, ali senca drevesa, ki s svojo nepravilno mrežo prekrije urejeno fasado ali geometrizirana tla. Ali oseba v prvem planu, pa čeprav se pojavljajo le na redkih fotografijah, ki določa prostorsko globino in sosledje posameznih planov, kjer se v daljavi po drugem zasluti tretji ali četrti plan. Izbrane fotografije na razstavi so načeloma vse barvne, le nekaj piranskih fotografij je spremenjenih v črno-belo tehniko, kjer kontrast sence pride še bolj do izraza. Časovni okvir izbora fotografij zajema predvsem obdobje med letoma 2016 in 2022, s poudarkom na zadnjih dveh letih.
Robert Potokar
Robert Potokar je arhitekt in vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. S soavtorji je na javnih natečajih prejel 25 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, osnovni šoli v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in ureditve zunanjih površin Škofje Loke ter Ajdovščine.
Z različnimi skupinami soavtorjev je dobil več nagrad, med njimi: priznanje Piranesi leta 1996 in 1998, nagrado Piranesi leta 2004, zlati svinčnik ZAPS leta 2007, 2008, 2015, 2019 in 2021 ter leseno ikono 2017. Leta 2018 in 2020 je dobil nagrado za urbani prostor na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu. Na 43. mednarodnem Salonu arhitekture v Beogradu je leta 2021 dobil priznanje v kategoriji za goste.
Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. S Špelo Kuhar sta leta 2008 izdala vodnik Gremo v mesto Ljubljana, leta 2020 pa knjigo Zgodbe slovenske arhitekture. Leta 2022 je izdal knjigo svojih fotografij Osebne krajine.
Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer je leta 2015 pridobil naziv docent.
Fotografije Robert Potokar
Zasnova razstave Robert Potokar in Mina Gutović
Producent razstave DESSA galerija, Ravnikar Potokar arhitekturni biro
Spremno besedilo Blaž Budja
Uvodno besedilo in besedila ob fotografijah Robert Potokar
Slovenska lektura Manica Baša
Grafično oblikovanje Ivan Ilić
Tisk plakatov Prima IP d.o.o
Tisk zloženk Mat-Format d.o.o.
Pokrovitelj Ministrstvo za kulturo RS
V medijih
_
_ 21. 04. 2023: dnevnik DELO: https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/osebne-krajine-arhitekta-roberta-potokarja/
_ 18. 04. 2023: revija Jana: https://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=c9c8179c-de9b-4b97-bd48-6b1db357689e304322404
.
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica skupščine in upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, ki podeljuje najpomembnejše nacionalne Plečnikove nagrade
in
članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmiesAwards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI